Obtožbe zoper patra Marka Ivana Rupnika so bile vložene leta 2021, vendar so očitana kazniva dejanja zastarela, so sporočili iz dikasterija za nauk vere v Vatikanu. V povezavi z obtožbami je bila sicer uvedena
Obtožbe zoper patra Marka Ivana Rupnika so bile vložene leta 2021, vendar so očitana kazniva dejanja zastarela, so sporočili iz dikasterija za nauk vere v Vatikanu. V povezavi z obtožbami je bila sicer uvedena "preliminarna preiskava", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, ki se pri tem sklicuje na sporočilo za javnost Družbe Jezusove. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Pozvala ga je danes v izjavi za medije ob robu sprejema za nagrajene slovenske filmske ustvarjalce.

Prešernova nagrada je bila Rupniku podeljena po postopku, "ki gotovo ni bil ustaljen, na kar je že takrat opozarjala strokovna javnost, na kakšen način in za katero delo," je dejala. Povedala je tudi, da gre tudi za "določene zlorabe, ki s samo umetnostjo trenutno nimajo nekega neposredne povezave, ampak mislim, da to razkritje veleva nekako minimalno spodobnost, da bi se nagrada kot taka, najvišja nagrada za umetnost in kulturo, vrnila".

MK ne bo odstranil Rupnikovega mozaika
Spomnila je, da strokovna komisija Prešernovega sklada ni bila tista, ki je Rupnika predlagala za nagrado. Prav tako jo je prejel zgolj za eno samo delo, ki ni dostopno širši javnosti, "namreč velike Prešernove nagrade se dajejo za opus", ta pa bi moral biti po besedah ministrice tudi dostopen javnosti.

Na vprašanje, ali je zaradi afere pričakovati odstranitev Rupnikovega mozaika, je ministrica odgovorila, da ministrstvo za kulturo nima te pristojnosti in tudi "nimajo nobene želje, da bi brisali zgodovino". Pristojni zakon morebitnih drugih ukrepov ministrstva za kulturo ne določa, saj "niso pristojni ali moralni razsodniki", drugi postopki pa so v domeni samega Prešernovega sklada.

Pričevanja o domnevnih spolnih in psihičnih zlorabah
V zadnjih tednih prihajajo na dan pričevanja o spolnih, psihičnih in duhovnih zlorabah, ki naj bi jih v Italiji, kjer deluje, in tudi v Sloveniji, povzročil slikar, jezuit slovenskega rodu pater Rupnik.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je pred kratkim za Večer ocenil, da je spolna zloraba nedvomno nesprejemljivo in zavržno dejanje, vendar patra Rupnika v obdobju do pravnomočno dokazane krivde pred civilnim sodiščem varuje domneva nedolžnosti. Za odvzem najvišje državne nagrade za umetnost po njegovih besedah ni ravne podlage niti v zakonu o Prešernovi nagradi niti v statutu Prešernovega sklada.

Rupnik je Prešernovo nagrado dobil leta 2000 za mozaično poslikavo kapele Redemptoris Mater (Odrešenikova mati), ki se nahaja v papeževih zasebnih prostorih v Vatikanu.