Na konferenci siBIM 2023 so razpravljavci 25. maja na Brdu pri Kranju opozorili na potrebne prilagoditve uvajanja BIM (Building Information Modeling – informacijsko modeliranje stavb) v javne projekte. Strokovne ekipe, ki sodelujejo pri postopkih za vpeljavo teh procesov, ugotavljajo, da so določila gradbenega zakona preveč nedodelana, da bi lahko do 1. januarja 2025 vzpostavili sistem, s katerim bi vso dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja javnih projektov oddali v BIM.
Gradbeni zakon (GZ-1) v devetem odstavku 39. člena določa, da mora biti projektna dokumentacija za javne objekte izdelana s pomočjo informacijsko podprtega projektiranja (BIM-orodja). Ta določba se nanaša na projektno dokumentacijo, vendar ne zajema tudi druge dokumentacije za izvedbo gradbenih projektov. Gre za posebno pomembne, velike in kompleksne javne projekte, za katere je za izdajo dovoljenj, odločb in evidentiranje pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor.
Rok za prilagoditve je prekratek
Podpredsednik združenja siBIM Matjaž Šajn je opozoril, da je rok za dosego ciljnega datuma, 1. januar 2025, prekratek. Pri tem pozdravlja, da imamo v Sloveniji zakonsko zavezo za projektiranje javnih projektov v BIM. Poudaril je tudi, da imamo v različnih slovenskih stanovskih združenjih dovolj znanja, da takšen sistem vzpostavimo.
Poleg prekratkega roka v siBIM opozarjajo še na eno, po njihovem mnenju žgočo pomanjkljivost v izvršni veji oblasti. Ne le združenje, tudi druge slovenske stanovske organizacije in gradbena ter z gradbeništvom povezana podjetja že dolga leta opozarjajo, da so pristojnosti do gradbene panoge razdeljene na več ministrstev.
Za bolj konkurenčno delovanje panoge in bolj enostavno reševanje težav ter razvoj projektov bi v Sloveniji morali določiti le eno izmed ministrstev. Več kot jasno pa je, da posebnega ministrstva za gradbeništvo v Sloveniji vsaj v doglednem času ne bomo imeli. Matjaž Šajn glede vpeljave zahteve BIM-projektiranja predstavnikom ministrstev predlaga, da se zaveze iz gradbenega zakona nekoliko spremenijo, s čimer bi njeno uveljavitev naredili bolj življenjsko in realno dosegljivo. Šajn je v imenu združenj tako predlagal, da se uveljavitev izvede postopno, po korakih.
Dileme pri vzpostavljanju pogojev
Član upravnega odbora siBIM Elvis Štemberger je na kratko opozoril na okvirne dileme pri uveljavljanju omenjene zakonske zaveze za javne projekte. Pri procesu vpeljave zakonsko določene zahteve po vpeljavi BIM-projektiranja za javne projekte poleg združenja siBIM s predstavniki različnih ministrstev sodeluje več stanovskih združenj. Zato so sodelujoče institucije, in sicer Zbornica za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri GZS, Inženirska zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Združenje za svetovalni inženiring pri GZS, definirale glavna izvedbena vprašanja.
Prvo vprašanje se nanaša na to, za katere gradnje in za katere vrste projektov bo veljala zaveza BIM-projektiranja. Odgovoriti bo treba tudi na dilemo o minimalnih zahtevah za tovrstno izdelavo projektov. Po mnenju strokovnjakov iz teh institucij je treba definirati tudi minimalne zahteve za izvajanje BIM-projektiranja.
Predlogi rešitev
Po njihovem predlogu, vse bo treba uskladiti s predstavniki odgovornih ministrstev, naj se informacijsko podprto projektiranje izvaja po standardu SIST EN ISO 19650. Del projektne dokumentacije, ki geometrijsko in informacijsko opredeljuje projekt, se izdela v BIM-modelu. Izmenjava teh modelov se izvaja z neodvisnim datotečnim sistemom IFC.
Prav tako je Štemberger predlagal, kako je treba izvedbeno oziroma formalno urediti določbo zakonskega člena, ko zahteva projektiranje javnih projektov v BIM. S podzakonskim aktom bi bilo treba opredeliti vrste gradnje in vrste projektne dokumentacije, za katero bi bila obvezna uporaba BIM-projektiranja. Informacijske vsebine in podatkovne strukture v BIM-modelu pa bi morali opredeliti v tehničnih smernicah, ki bi jih lahko strokovna združenja po potrebi širila ali dopolnjevala.
Finci bodo BIM vpeljali v sedmih letih
Na Finskem so tako leta 2018 glavne institucije sprejele in uradno podprle BIM-strategijo. Naslednje leto so določili gradbeno klasifikacijo in ustrezne BIM-atribute. Od leta 2020 razvijajo ustrezne pravilnike za uporabo BIM-metodologije.
Letos želijo končati projekt, po katerem bodo nadgradili svoj informacijski sistem za izdajo gradbenih dovoljenj visokih gradenj za branje IFC-datotek. Prihodnje leto bodo preverili postopke, zbrali izkušnje in izobrazili vse deležnike, ki bodo vključeni v ta proces. Kot rečeno, bo z letom 2025 začela veljati zaveza, da bodo vsi projekti izdelani v BIM.
Češki projekt ni uspel
Tomaž Šajn je poudaril primer Češke, kjer jim zastavljenega prehoda na digitalno projektiranje javnih projektov ni uspelo izpeljati. Precej podoben projekt pa izvajajo na Finskem, vendar se je ta proces začel že leta 2018, rok za zavezo pa je postavljen enako kot v Sloveniji, torej leta 2025.
»V Sloveniji je bilo to določilo sprejeto šele lani, tako da imamo, v nasprotju s Finsko, kjer bodo vse procese in formalne postopke uskladili v sedmih letih, na voljo le tri leta,« je na konferenci poudaril Matjaž Šajn.
