Čeprav ob lepem vremenu na meteorologe in hidrologe ne pomislimo pogosto, ob vsakem večjem deževju pristanejo v središču javne pozornosti. Njihovo delo vključuje pripravo dnevnih napovedi in opozoril, ki temeljijo na računalniških modelih. Kaj pravijo o ekstremnem vremenu in napovedih za september?

Vremenska napoved je le eden izmed najverjetnejših izidov

Kot je za STA na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) pojasnil meteorolog Blaž Šter, je naloga dežurnega prognostika, da na podlagi podatkov iz različnih vremenskih postaj in satelitov ter iz izračunov računalniških modelov napove vreme na vsem razumljiv način. Na kratkoročno vremensko sliko vplivajo mnogi dejavniki, ki se lahko dokaj nenadno spreminjajo, zato, kot pravi Šter, vremenu pravijo “kaotičen proces”. Kljub temu prognostikov vreme skoraj nikoli popolnoma ne preseneti, saj imajo v vsakem trenutku na voljo več različnih izračunov, ki obsegajo velik nabor možnih vremenskih scenarijev. To, kar preberemo v vremenski napovedi, je le eden izmed najverjetnejših izidov.

Pri opazovanju vremena se poleg tega ne omejujejo samo na območje nad Slovenijo, temveč morajo upoštevati širšo vremensko sliko nad Evropo in drugimi deli sveta. “To, kar je na primer zdaj nad severnim Atlantikom, bo, čeprav se zdi zelo oddaljeno, čez en teden lahko vplivalo na vreme pri nas.”

Zaradi podnebnih sprememb do vedno hujših poletij?

V zadnjem mesecu smo bili poleg običajne spremenljivosti vremena priča nekaterim izrednim in nenavadnim vremenskim pojavom. Iz zelo močne nevihte, imenovane supercelica, je med drugim v Ilirski Bistrici nastal tornado. Tovrstnih ekstremnih vremenskih pojavov, predvsem izmenjujočih dolgih obdobij suše in intenzivnega deževja, lahko zaradi podnebnih sprememb po besedah Štera pričakujemo več.

Grozi nam tudi, da bodo ti ekstremi vse hujši.

“Po drugi strani pa se je letos prvič zgodilo, da imamo v istem poletju nadpovprečno visoke temperature in obenem tudi nadpovprečno količino padavin. Takšnih poletij v preteklosti ni bilo,” je povedal Šter.

Posledice podnebnih sprememb je Slovenija lahko občutila v začetku avgusta, ko je državo zajelo eno najmočnejših padavinskih obdobij v zgodovini meritev. Kot je pojasnil Šter, je katastrofalnim posledicam neviht botrovalo več vzrokov. Že pred tem dogodkom je bilo poletje mokro, še posebej na območju severne Slovenije, poleg tega so se padavine nenehno obnavljale ravno na najbolj ranljivih območjih.

“Če bi bil ta pas močnih nalivov postavljen nekoliko bolj severno ali južno, bi bilo posledic veliko manj. Zagotovo pa tega v tako velikem obsegu, kot se je na koncu zgodil, nismo pričakovali,” je dodal. V pričakovanju zahtevnih razmer so bili tudi hidrologi, ki so ta izjemen dogodek predvideli ter izdali najvišje hidrološko opozorilo.

Obveščanje o ekstremih bo v prihodnosti še bolje

Po besedah Andreja Golob iz Agencije RS za okolje delo hidrologa poteka podobno, kot delo meteorologa, vendar se precej razlikuje glede na razmere v državi. V običajnih okoliščinah je njihova glavna naloga priprava dnevnega hidrološkega poročila, v času izrednih razmer pa se njihovo delo intenzivira.

Podatke glede aktualnih vodostajev in pretokov rek hidrologi v Ljubljani dobijo prek široke mreže avtomatskih merilnih postaj, ki jih je pri nas okrog 180, kar je po besedah Goloba ena najgostejših postavitev naprav za pridobivanje podatkov v Evropi. Iz avtomatskih postaj skoraj vsakih 10 minut prejemajo nove podatke, v času poplavnih dogodkov pa dodatno zbirajo tudi informacije prek drugih kanalov in strokovnih služb.

Slovenija je po zgodovinski ujmi zaprosila tudi za satelitsko spremljanje razmer prek evropskega programa Copernicus. Satelitski posnetki poplavljenih območij so namreč za hidrologe zelo pomemben vir dodatnih informacij za pripravo podrobnih analiz meteoroloških in hidroloških razmer. Te so ključne za to, da bodo v prihodnosti še bolje obveščali o tovrstnih ekstremih, strokovnjaki na različnih področjih načrtovanja prostora pa bolje ukrepali.

Lahko jeseni ponovno pričakujemo poplave?

Kakšno bo vreme jeseni, je po besedah Štera težko napovedati, saj lahko meteorologi dokaj zanesljivo vreme napovedujejo le za okrog 10 dni vnaprej. Tudi hidrolog Andrej Golob je pritrdil, da je vremenske vzorce za jesen nemogoče napovedati, a da se vseeno približno zavedajo, kaj nas čaka.

“Razmere ob vodotokih in v zaledju vodotokov so se po tej poplavi bistveno spremenile, tako da smo vsekakor bolj ranljivi za morebitne prihodnje poplave, tako manjšega ali večjega obsega,” je pojasnil Golob. “Vsekakor velja, da je v jesenskih mesecih možnost poplav večja.”

Dodal je še, da sta na Arsu za vse natančnejše informacije in napovedi ves čas v pripravljenosti hidrološka in meteorološka služba, ki bosta javnost o prihajajočih razmerah stalno obveščala.

STA