Koga vabimo na sneg

Po skoraj že zaključenih investicijah v žičniške naprave, s katerimi so slovenska smučišča stopila na pot celoletnih gorskih centrov, je pred vrati zimska sezona. Kakšna so pričakovanja in kakšnih gostov se nadejamo ...

Ljubljana – Obsežna finančna injekcija je omogočila največja vlaganja v slovenskem turizmu v zadnjih letih. Trenutno se izvajajo investicije v višini blizu 359 milijona evrov. S pomočjo nepovratnih sredstev države in Evropske unije so tudi v devetih zimskih turističnih središčih uresničili enajst projektov v skupni vrednosti skoraj 80 milijonov evrov, ki so tik pred zaključkom. Na Gorenjskem se bodo novih žičniških naprav decembra razveselili na Voglu, Veliki planini in Krvavcu. Zaradi težav s pridobivanjem soglasij pa je od projekta pred meseci odstopila Kranjska Gora.

Kot je povedala generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin, se kaže večdesetletni manko vlaganj v tovrstno infrastrukturo, 11 novih žičniških naprav pa bo pomenilo pomemben prispevek k desezonalizaciji gorskih centrov. »Sosedje, po katerih se radi zgledujemo, s svojimi statistikami dokazujejo, da je poletna sezona v gorskih centrih še boljša kot zimska, in tudi zato smo se odločili, da se lotimo prestrukturiranja,« je povedala.

Ne samo, ampak tudi smučarji

Precejšnja investicijska vlaganja so spodbudila tudi porast turističnih produktov in drugih doživetij, ki niso osredotočena zgolj na zimo. Tudi pred začetkom zimske sezone pa ne nagovarjajo zgolj smučarjev, temveč širši spekter gostov.

Zaradi relativne majhnosti naših smučišč so ta primerna predvsem za družine in začetnike, Matej Kandare, direktor Združenja Slovenia Outdoor, pa je povedal, da bodo nagovarjali predvsem goste, ki niso samo, ampak tudi smučarji. »V prvem planu ni zgolj smučanje, ampak še druge zimske aktivnosti, od teka na smučeh in pohodništva do kulinarike,« je pojasnil. Kot je dodala Ana Savšek, vodja sektorja vsebinski digitalni marketing na Slovenski turistični organizaciji, zimsko sezono promovirajo celostno, zato računajo tudi na tiste, ki si želijo oddiha v termah ali mestih. Kot je povedala, so za naš zimski turizem najpomembnejši trgi Hrvaška, Srbija, Madžarska, Češka in Poljska, pa tudi Velika Britanija.

Največja globalna digitalna kampanja poteka na 21 trgih, nagovarjajo pa približno 17 milijonov ljudi, ki tudi smučajo. »Prepričan sem, da je med njimi dovolj gostov, ki jih bomo prepričali in bodo od nas odhajali zadovoljni in se radi vračali,« je dejal Kandare.

Cene na smučiščih konkurenčne

Cene smučarskih vozovnic se bodo na slovenskih smučiščih sicer gibale med 35 in 42 evri. »Če jih primerjamo s cenami vozovnic na primerljivih smučiščih v okolici, vidimo, da se tam gibljejo med 54 in 76 evri. Slovenija ima torej konkurenčne cene in mislim, da se bo marsikdo odločil za smučanje doma,« je povedal predsednik Združenja žičničarjev Slovenije Boštjan Paradiž. V združenju si sicer letošnjo zimo obetajo okoli 1,5 milijona smučarjev. Poleg enotne smučarske vozovnice bo na voljo tudi enotna smučarskotekaška vozovnica, ki bo omogočala tek na približno dvesto kilometrih urejenih tekaških prog.

Evropskega denarja za infrastrukturo v prihodnje sicer ne bo, po besedah Kalinove pa je v kohezijski ovojnici za prihodnji dve leti na voljo še približno 21,5 milijona evrov sredstev za razvoj mehkih vsebin, doživetij in turističnih produktov.