Cikel YUFU kot prostor premisleka in umetniških praks v Stari mestni elektrarni

Cikel YUFU (okrajšava za jugofuturizem), ki poteka med 24. in 27. januarjem, gostita Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana in Ustvarjalni laboratorij Krater.

Ob ciklu YUFU je izšel tudi ponatis revije Maska, št. 209–210: YUFU 2.0. Foto: Zavod Maska
Ob ciklu YUFU je izšel tudi ponatis revije Maska, št. 209–210: YUFU 2.0. Foto: Zavod Maska

Ideja o jugofuturizmu se je po besedah predstavnice za stike z javnostmi Urške Comino sicer porodila leta 2020. Po zgledu drugih, že uveljavljenih futurizmov, so poskušali vzpostaviti nov poligon sodelovanj in premislekov o skupni prihodnosti. Sokuratorka cikla Pia Brezavšček poudarja, da so želeli odpreti pojem jugofuturizma širše v regiji kot vprašanje.

Natančen program
cikla YUFU
si lahko

ogledate tukaj.

Zanimalo jih je, kaj jugofutrizem pomeni skozi perspektivo generacije, ki ni nujno imela izkušnje življenja v nekdanji Jugoslaviji, ampak ima v kolektivnem nezavednem še vedno idejo o Jugoslaviji. Pri tem ni šlo za nostalgično vračanje, ampak so jih zanimale možnosti za prihodnost. Veliko odgovorov so že dobili, zdaj pa predlagajo "sklepno, a ne povsem sklepno varianto jugofuturizma z odprtim koncem in zrenjem v prihodnost," je še dodala Brezavšček.

Po besedah sokuratorke cikla Alje Lobnik, sicer direktorice zavoda Maska, je povedala, da se jim je v nekam trenutku zadelo nujno, da cikel ne bi bil vezan le na vprašanje diskurza, ampak da ga poskušajo odpreti tudi za umetniške in druge prakse. Pred časom so objavili odprt poziv, pri čemer so iskali umetnike, ki o jugofuturizmu premišljujejo čez uprizoritveno govorico.

Ali si lahko skupnost, katere preteklost je bila namerno izbrisana in katere energija je bila nato porabljena za iskanje čitljivih sledov njene zgodovine, predstavlja možno prihodnost?

Mark Dery

Dogajanje bo odprla predstavitev mednarodne raziskovalne skupine YUFU in njenih dognanj. V sklopu cikla bo zaživela tudi spletna stran www.yufu.kompot.si, ki jo je Maska zasnovala z odprtokodno programersko skupino Kompot. Kot poudarjajo, je vsakdo vabljen k dodajanju in spreminjanju gesel skupnostnega jugofuturističnega manifesta v nastajanju.

Kako dobro si se odrezala danes? je naslov performansa v Sarajevu rojene umetnice, pesnice in feministke Alme Gačanin, ki bo prvi dan dogajanja premierno izveden v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Avtorica v njem problematizira nevidno in nadurno delo, ob tem pa postavlja pod vprašaj čas, denar in vrednost. Po lastnih besedah poskuša skozi performans tudi ilustrirati izgubljenost, ki jo je njena država doživela po tranziciji iz socializma v nacionalizem in nato šovinizem.

Performans Prihodnost 14B pa bo premierno izveden v Ustvarjalnem laboratoriju Krater. Kot je povedal avtor idejne zasnove Rok Kranjc, gre za živi laboratorij in eksperiment transdisciplinarne skupine raziskovalk, performerk, oblikovalk in aktivistk. Ne gre za skupno utopično sanjarjenje, ampak bolj za aktivno raziskovanje, preizpraševanje in utelešeno predizkušanje alternativnih možnosti, je še pojasnil Krajnc.

Hrvaški producent, skladatelj in umetnostni zgodovinar Nikola Krgović, ki deluje pod imenom N/OBE, bo v soboto izvedel zvočni performans. Foto: Zavod Maska/Franka Štrkalj
Hrvaški producent, skladatelj in umetnostni zgodovinar Nikola Krgović, ki deluje pod imenom N/OBE, bo v soboto izvedel zvočni performans. Foto: Zavod Maska/Franka Štrkalj

V sodelovanju z Radiem Študent se bo odvil tudi večer kratkih filmov z jugofuturističnimi roadtrip filmskimi zapisi. Med drugim na bo na ogled film Jadran potem v režiji Valerije Intihar. Po njenih besedah je film nastal iz ideje, da bi šli s kamero na cesto, vožnja po Jadranski magistrali pa je ponudila priložnost za razmislek o zgodbah, ki jih pripovedujejo ceste Balkana in kako se je čez čas spreminjala jadranska obala.

Na razstavi YUFU; šuškavke 21. stoletja bodo na ogled stvaritve, ki so nastale skozi modne premisleke študentov katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete o znamenitih šelestečih trenirkah, znanih kot "šuškavke". Študentje so omenjene trenirke uporabili kot glavni material za izdelavo sodobne trajnostne kolekcije. Vsak si je za navdih izbral tudi poljubno narodno nošo iz držav nekdanje Jugoslavije ter jugoslovansko ikono – denimo oblikovalski predmet, osebo ali umetniško delo, je še povedala somentorica Sara Valenci.

Projekt YUFU; šuškavke 21. stoletja je nastal na pobudo Zavoda Maska in se naslanja na multikulturnost nekdanje skupne države. Foto: Zavod Maska
Projekt YUFU; šuškavke 21. stoletja je nastal na pobudo Zavoda Maska in se naslanja na multikulturnost nekdanje skupne države. Foto: Zavod Maska