Ene izmed slovenskih avtorskih jaslic v muzeju. Foto: Muzej jaslic Brezje
Ene izmed slovenskih avtorskih jaslic v muzeju. Foto: Muzej jaslic Brezje

Muzej jaslic Brezje je začel svojo pot leta 2000. "Najprej so tukaj bili hlevi za kokoši, svinje, krave in to je še ostalo, saj lahko vidimo izvirne jasli, kjer so bile privezane krave," začne pripoved o edinem tovrstnem muzeju pri nas njegov trenutni upravljavec, pater Robert Bahčič.

"Ko so hlev leta 1907 gradili, si gotovo niso predstavljali, da bo nekoč tukaj muzej, ampak časi se spreminjajo in se nam je zdela tudi najboljša in najprimernejša lokacija, da uporabimo ta hlev, ki se ni več uporabljal, prav za muzej jaslic, da bi s tem še bolj pokazali to, kar je tudi sveti Frančišek želel pred 800 leti – da bi doživel Jezusovo rojstvo prav ob jaslih, ob senu, volu in oslu. Tako smo tudi mi postavili ta muzej v nekdanje samostanske hleve," razlaga.

Že ob začetku delovanja muzeja so prav prvi del, kjer so jasli, preuredili v prostor, kjer so razstavili jaslice. Od leta 2014 do 2016 so muzej prenovili in povečali, tako da ima zdaj ta 10 prostorov. "Razdeljeni so tematsko, v največjem prostoru, kjer so bile privezane krave, so slovenski avtorji jaslic. Potem imamo prikazan Bogkov kot, kamor so postavljali jaslice najprej, potem ko gremo naprej po muzeju, se premaknemo v prostore, kjer so najprej prikazane jaslice iz Latinske Amerike, potem imamo zahodno Evropo, vzhodno Evropo, Oceanijo, Azijo, Afriko ..." zasnovo muzeja opisuje Bahčič.

Jaslice iz Sredozemlja. Foto: Muzej jaslic Brezje
Jaslice iz Sredozemlja. Foto: Muzej jaslic Brezje

Trenutno imajo v muzeju jaslice iz 80 držav, skupaj jih je razstavljenih okoli 450, še toliko pa jih čaka v depojih. "Čakajo, da povečamo, prenovimo muzej, tako da bi potem v novem muzeju predstavili različne tradicije, ki so po svetu povezane s postavljanjem jaslic ob prazniku Jezusovega rojstva," pravi. Stavbo nameravajo nadzidati, da bi v novem zgornjem nadstropju pridobili še enkrat toliko prostora, trenutno so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, še dodaja.

Vsake jaslice imajo svojo vitrino, tako da se lahko obiskovalec ob vsakih posebej ustavi in prebere opise glede pomena, posebnih figur, oblačil, avtorjev ipd. Ne samo po prostorih, jaslice se glede na izvor ločujejo tudi po ozadju – slovenske jaslice imajo belo ozadje, za latinskoameriške so izbrali rdeče ozadje, pri zahodni Evropi so izbrali zeleno barvo itd.

Jaslice se razlikujejo tako po materialih, iz katerih so izdelane, kot tudi po figurah za območje značilnih živali (v latinskoameriških jaslicah na primer vidimo lamo, ki je drugje ni), ljudje so oblečeni različno, imajo različno polt in podobno. V razdelku afriških jaslic najdemo figure, izdelane iz kamna, iz posušene trave in celo iz bananinih olupkov, v jaslicah iz Svete dežele prevladujeta oljka in biserovina, pri evropskih so izpostavili jaslice iz cinka in iz blaga ...

Egipčanske jaslice. Foto: Muzej jaslic Brezje
Egipčanske jaslice. Foto: Muzej jaslic Brezje

Jaslice dobijo iz muzejev, od posameznikov, veleposlaništev ...

Razstavne eksponate v Muzeju jaslic Brezje dobijo na različne načine, pojasnjuje pater Bahčič. V ospredju je sodelovanje z različnimi muzeji po svetu, vključeni so v mednarodno zvezo jasličarjev, ki obstaja že več kot 70 let, tudi pri nas deluje društvo ljubiteljev jaslic. Pomembno je tudi sodelovanje z misijonarji in z domačimi obrtniki iz določenih držav, pravi, saj jim ti izdelajo svoje res tipične jaslice – tudi z razlago, zakaj je kakšna figura kam postavljena: "Številne jaslice imajo za vsako figuro tudi posebno ime in razlago, zakaj je v jaslicah."

Kar nekaj jaslic so dobili z različnih veleposlaništev. "Imeli smo obiske z veleposlaništev, ki delujejo pri Svetem sedežu v Rimu in so nam obljubili, da bodo poskrbeli za jaslice iz svojih držav, sploh tistih, ki jih še nismo imeli," razlaga sogovornik in dodaja, da so veliko jaslic dobili od posameznikov in organiziranih skupin, ki so šli na potovanja ali izlete po svetu, na primer mladi, ko so šli na svetovno srečanje: "Ljudje kar vedo. Če kam gredo in če dobijo kakšne posebne jaslice, nam jih potem prinesejo in darujejo."

Različni prikazi jaslic sv. Frančiška Asiškega. Foto: Muzej jaslic Brezje
Različni prikazi jaslic sv. Frančiška Asiškega. Foto: Muzej jaslic Brezje

800 let prvih jaslic. Kako pa so bile videti?

Letos mineva 800 let od postavitve prvih jaslic, a na čisto takšnih, kot si jih predstavljamo danes – leta 1223, na božični dan, je sveti Frančišek Asiški v Grecciu naročil pripraviti prostor, ki bi ponazoril Jezusovo rojstvo. "Frančišek je želel s svojimi telesnimi očmi videti, kaj je Jezus doživljal ob svojem rojstvu v Betlehemu, zlasti je hotel videti njegovo ponižnost in uboštvo. Ta dogodek Jezusovega rojstva je želel obhajati med sveto mašo. Zato temu, kar je Frančišek postavil, rečemo, da je to tudi evharistični božič, kajti on je dal postaviti jasli, seno, vola in osla, nad tem pa so postavili oltar, kjer je potekala sveta maša, on pa, ki je bil tudi diakon, je med to sveto mašo diakoniral, bral evangelij in nagovoril ljudi. To je bilo njegovo obhajanje Jezusovega rojstva."

Freska jaslic sv. Frančiška Asiškega. Foto: Muzej jaslic Brezje
Freska jaslic sv. Frančiška Asiškega. Foto: Muzej jaslic Brezje

Jaslice na Slovenskem: od benediktinskega pečata do omaričnih jaslic in Bogkovega kota

V Sloveniji so jaslice prvi postavili jezuiti leta 1644, ampak imamo že pred tem po cerkvah različne upodobitve, to so v glavnem freske, ki prikazujejo Jezusovo rojstvo in obisk Treh modrih, pojasnjuje Bahčič. Med najstarejšo upodobitev jaslic pa spada pečat, ki so ga imeli benediktinci v Gornjem Gradu, ki je vseboval vola, osla, Jezusa in Marijo, razlaga in dodaja, da gre za pečat iz leta 1242.

Sledilo je obdobje, ko so sestre v samostanih imele Dete Jezusa, ki je ležalo v zibki. Pojavile so se tudi omarične jaslice, tako velike v cerkvah kot manjše na domovih, nato pa tudi prve papirnate jaslice. Najznačilnejši za Slovenijo je bil t. i. Bogkov kot oz. jaslice, ki so jih v ta kot postavljali. "Na sredini je bil vedno križ, na eni strani je bilo Srce Jezusovo, na drugi Srce Marijino, vmes je bila polica, na katero so postavljali jaslice ali pa kakšne druge svete podobe," pripoveduje pater Bahčič.

Za slovenske dežele značilen Bogkov kot. Foto: Muzej jaslic Brezje
Za slovenske dežele značilen Bogkov kot. Foto: Muzej jaslic Brezje

Že pred drugo svetovno vojno, zlasti pa po njej so po domovih začeli postavljati jaslice, kot jih poznamo danes. "V zadnjih 40 letih, lahko rečem, se je pa to res razbohotilo, tako da je ta tradicija dobila nov zagon, nove ustvarjalce iz različnih materialov, ki želijo prikazati Jezusovo rojstvo," še pravi.

Za Muzej jaslic najpomembnejše Layerjeve jaslice

Na začetku so bile torej jaslice predvsem freske, povzame Bahčič, nato izrezljani oltarji, omarične jaslice, pozneje tudi papirnate in kulisne – take je na primer izdelal Leopold Layer leta 1828, ki je na papir narisal različne figure, nato so jih izrezali in prilepili na les. Ker je Layer za Brezje pomemben predvsem zaradi slovite podobe Marije Pomagaj, so te jaslice za muzej gotovo najpomembnejše: "Te jaslice so bile najprej v Kranju, kjer jih je gotovo videl tudi France Prešeren, saj je tam zahajal v cerkev. Potem so se nekako te jaslice izgubile, tako da nam jih je pred nekaj leti uspelo dobiti, da smo jih restavrirali. Smo zelo hvaležni župniku v Predosljah, da jih je daroval za muzej jaslic."

Jaslice Leopolda Layerja so nastale tik pred njegovo smrtjo. Layerjeve jaslice so odrskega tipa, dolge dober meter, visoke nekaj manj. Spredaj je polica, ki zakriva rob iz obtesanih in sestavljenih desk, modro pobarvane kupole, ki je predstavljala nebo v načinu gledališčnega odra. Pod njo je postavljena pokrajina s hlevčkom in velikim številom figur, visokih okoli 15 cm. Vsaka figurica ima prilepljen podstavek, tako da se figurice lahko prosto postavljajo na prizorišču. Foto: Muzej jaslic Brezje
Jaslice Leopolda Layerja so nastale tik pred njegovo smrtjo. Layerjeve jaslice so odrskega tipa, dolge dober meter, visoke nekaj manj. Spredaj je polica, ki zakriva rob iz obtesanih in sestavljenih desk, modro pobarvane kupole, ki je predstavljala nebo v načinu gledališčnega odra. Pod njo je postavljena pokrajina s hlevčkom in velikim številom figur, visokih okoli 15 cm. Vsaka figurica ima prilepljen podstavek, tako da se figurice lahko prosto postavljajo na prizorišču. Foto: Muzej jaslic Brezje
Azijske jaslice. Foto: Muzej jaslic Brezje
Azijske jaslice. Foto: Muzej jaslic Brezje

V ospredju je vedno Sveta družina

Figure v jaslicah so, kot omenjeno, različne glede na njihov izvor, prav vse pa imajo nekaj skupnih točk: "Na vidnem mestu mora vedno biti Sveta družina, to je absolutno prva stvar. Potem sta tu vol in osel, pa pastirji z ovcami in Sveti trije kralji. Potem se pa pojavljajo druge figure, ki jih mogoče želi nekdo umestiti v jaslice, ki predstavljajo ali tisti kraj, kjer živi, različne obrtnike recimo ali kakšne pomembne ljudi ... Kar koli se nekomu zdi, da bi postavil v jaslice," pravi in dodaja, da lahko snovalec v jaslice postavi, kar želi, "saj se je Jezus rodil za vse ljudi".

Čeprav so gotovo najbolj znane božične jaslice, pa so se v zadnjih desetletjih razvile tudi pasijonske, vstajenjske in binkoštne: "Najbolj so znane pasijonske jaslice, ki so zelo razširjene, sledijo velikonočne, binkoštne jaslice. Ime so pač povezali z jaslicami, ker so hoteli od njegove zibelke naprej plastično predstaviti prizore iz Jezusovega življenja."

S tem ko dajejo tudi druge jaslice pred oltar ali kamor koli, lahko ljudje tudi vidijo različne dogodke iz Jezusovega življenja in si jih lažje predstavljajo. Tako kot nekoč Biblia Pauperum, ko so svetopisemske prizore za tiste, ki niso znali brati ali niso razumeli jezika, slikali, še pravi.

Vse omenjeno so v Muzeju jaslic Brezje skušali zajeti tudi s posebno razstavo v Parku miru – ob 800. obletnici prvih jaslic so namreč na 25 panojih prikazali celotno zgodovino, od prvih napovedi v Stari zavezi o Jezusovem rojstvu, prek Nazareta, Betlehema, Greccia do Slovenije, fresk pa do muzeja, še sklene pogovor pater Robert Bahčič.