Ruski oligarh prodaja Slovensko industrijo jekla

Zakaj se je Andrej Zubicki, ruski lastnik Slovenske industrije jekla (SIJ), odločil prodati skupino, ki zaposluje več kot 3.800 ljudi? In kaj bo s svojim lastniškim deležem v SIJ storila država?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
sreda, 15. 5. 2024, 05:55


andrej zubicki zubitsky bobo
Andreja Zubickega (na fotografiji), največjega lastnika Slovenske industrije jekla, do zdaj ni bilo na seznamu sankcij EU.
Bobo

Ruski oligarh Andrej Zubicki prodaja Slovensko industrijo jekla (SIJ), eno največjih slovenskih skupin, ki zaposluje več kot 3.800 ljudi.

Več, med sabo nepovezanih virov nam je tako v zadnjih dneh potrdilo, da so ljudje iz kroga Zubickega na mednarodnih trgih začeli preverjati, kakšen je interes za nakup SIJ. Prav tako so začeli iskati svetovalce, ki bi vodili postopek prodaje. Kdaj se bo ta uradno začel, za zdaj ni znano. Zubicki ima v lasti 72 odstotkov delnic SIJ. Obvladuje jih prek podjetja Dilon, ki je konec leta 2022 svoj delež v SIJ ovrednotilo na dobrih 200 milijonov evrov. V bilancah je navedlo, da gre za neodvisno oceno poštene vrednosti.

V SIJ so danes za necenzurirano.si potrdili, da izvajajo "aktivnosti za namene morebitnega financiranja širitve Skupine SIJ, skladno z načrti družbe". Ob tem so poudarili, da podjetje Dilon "ne načrtuje in ne izvaja aktivnosti za prodajo družbe SIJ".

Kolikšno kupnino za večinski delež SIJ pričakuje Zubicki, bo jasno v prihodnjih mesecih. Toda pri tem ni mogoče izključiti možnosti, da se bo skupaj z Zubickim iz SIJ dokončno umaknila tudi država. Ta ima v lasti četrtinski delež SIJ, ki ima po novi strategiji za upravljanje kapitalskih naložb status portfeljske naložbe. To pomeni, da ga lahko država proda. Strategijo, ki jo je vlada Roberta Goloba sprejela prejšnji teden, mora potrditi še državni zbor.

Preberite še:
SIJ dobila pomoč države, prejemki vodilnih pa v nebo

Kako je država prodala SIJ

SIJ je v ruske roke prešel leta 2007, v času prve vlade Janeza Janše. Takrat je država večinski paket delnic prodala ruski jeklarski skupini Koks. Komisijo za privatizacijo je vodila Marija Zagožen, posel pa je zaznamoval nenavaden zaplet s plačilom kupnine. Čeprav je uradna cena znašala 105 milijonov evrov, so Rusi sprva na skrbniški račun države plačali kar 70 milijonov evrov več.

Skupina SIJ je lani poslovala z izgubo.
Skupina SIJ je lani poslovala z izgubo.
Arhiv Svet24

Kot so pojasnili pozneje, so ta denar vnaprej deponirali sami, ker so dvomili, da jim bodo slovenske banke pravočasno nakazale 70 milijonov evrov posojila. Računsko sodišče je pozneje ugotovilo, da vlada pri prodaji družbe SIJ ni ravnala učinkovito in da postopek ni zagotavljal najvišje možne prodajne cene.

Ruski Koks je skupino prevzel prek podjetja Dilon, ki je bilo v lasti dveh bratov: Andreja in Evgenija Zubickega. Takrat je imel glavno besedo v imperiju družine njun oče, pokojni Boris Zubicki, sicer član stranke Enotna Rusija, ki jo je ustanovil ruski predsednik Vladimir Putin. Toda pozneje sta se brata Zubicki sprla in se do leta 2018 dogovorila o razdelitvi naložb. Evgenij Zubicki je ostal šef skupine Koks, lastništvo SIJ pa je prepustil Andreju Zubickemu.

Preberite še:
Rusi črpajo denar iz SIJ, ki državo prosi za pomoč

Zakaj Zubicki išče kupce za SIJ

Za zdaj ni jasno, zakaj je Zubicki pripravljen prodati SIJ. Nekateri viri ocenjujejo, da ima skupina zaradi ruskega večinskega lastništva na nekaterih trgih težave pri poslih z jeklom.

Že dva meseca po njenem začetku, aprila 2022, se je Evgenij Zubicki znašel na seznamu sankcij EU. Vsaj do zdaj na njem nikoli ni bilo Andreja Zubickega, nekdanjega častnega konzula Ruske federacije v Sloveniji, ki ima stalno prebivališče v Švici. Postopki predlaganja oseb na seznam sankcioniranih so zaupne narave.

Nekoč je imel glavno besedo v imperiju Boris Zubicki (desno), član stranke Vladimirja Putina (levo).
Nekoč je imel glavno besedo v imperiju Boris Zubicki (desno), član stranke Vladimirja Putina (levo).
Urad ruskega predsednika

Drugi sogovorniki so nas opozorili, da bi se ključni razlog za prodajo lahko skrival v sporu zaradi delitve premoženja, ki ga je zoper Andreja Zubickega v Švici sprožila njegova nekdanja soproga. Ta je v začetku aprila za časnik Dnevnik potrdila, da je že leta 2017 zahtevala polovico premoženja, med katerega sodi tudi SIJ. Takrat je Andrej Zubicki zatrdil, da osebne zadeve ne vplivajo na poslovanje SIJ. Pred tem pa je mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev razkril, da je Andrej Zubicki jeseni 2022 na nekdanjo soprogo že prenesel vilo na Azurni obali.

V vsakem primeru sta brata Zubicki prevzem SIJ v večini financirala z bančnimi posojili, ki sta jih zavarovala z delnicami slovenske skupine. To sta torej počela na enak način, kot so podjetja pred izbruhom svetovne finančne krize odkupovali slovenski menedžerji. Sprva sta obveznosti do bank servisirala z izplačevanjem dividend iz SIJ. Ker tega denarja ni bilo dovolj, jih je Andrej Zubicki po letu 2018 začel poplačevati s posojili SIJ. V treh letih si je Andrej Zubicki iz SIJ po podatkih ebonitete.si izposodil 86 milijonov evrov.

Preberite še:
SIJ plačal lastniku 100 tisoč evrov za hotel v Dubaju

Za jeklarji so težki meseci. Kaj sledi?

Za primerjavo: to je bilo enako denarnemu toku, ki ga je skupina ustvarila v šestih mesecih leta 2022. Istega leta je krovna družba SIJ izplačala za več kot 50 milijonov evrov dividend, večino tega denarja pa je končala na Nizozemskem, kjer se konča veriga podjetij Andreja Zubickega. Za nameček si je poslovodstvo SIJ razdelilo več kot 21 milijonov evrov plač in nagrad, od tega so največ dobili Zubicki in štirje podpredsedniki uprave, med katerimi je tudi Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Vse to se je dogajalo pred očmi države, ki v skupini že vrsto let nima nobenega upravljavskega vpliva.

Med vodilnimi v SIJ, ki so si leta 2022 razdelili 21 milijonov evrov, je bil tudi Tibor Šimonka (na fotografiji).
Med vodilnimi v SIJ, ki so si leta 2022 razdelili 21 milijonov evrov, je bil tudi Tibor Šimonka (na fotografiji).
Marko Vavpotič

SIJ prihaja na prodajno polico v času, ko se evropska jeklarska industrija pobira po letu, v katerem je bilo povpraševanje po jeklu najmanjše v tem stoletju. Ob krčenju industrijske proizvodnje v Evropi, ki sta mu sledila ohlajanje trga, so proizvodnjo v dveh tovarnah na Koroškem lani začasno zaustavile še poplave.

Skupina SIJ je tako lani proizvedla 13 odstotkov manj odlitega jekla, padle pa so tudi njegove cene, zaradi česar je ustvarila "le" milijardo evrov prihodkov. To je skoraj četrtino manj kot v letu dni pred tem. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je dosegel zgolj tretjino tistega iz leta 2022, skupina pa je zabeležila celo izgubo.

Že decembra lani so v SIJ zaposlene obvestili, da jim ne bodo izplačali božičnice. Zaradi slabših rezultatov so bila precej nižja tudi izplačila lastnikom in vodilnim menedžerjem. Lani je SIJ za dividende namenil le še 5,8 milijona evrov. Ključno poslovodno osebje pa je skupaj prejelo "le" sedem milijonov evrov.