Foto: BoBo
Foto: BoBo

Letošnji svetovni dan učiteljev bo potekal pod geslom Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja. Predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Marjana Kolar je ob tem poudarila ključne ugotovitve iz publikacije Pogled na izobraževanje 2023, ki jo pripravlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), med katerimi je pomanjkanje učiteljev. S tem se spopada večina držav, "ker poučevanje ni finančno privlačna poklicna izbira". Plače učiteljev so v povprečju za 10 odstotkov nižje od plač v drugih primerljivih poklicih s primerljivo izobrazbo, je pojasnila in poudarila tudi ustrezno financiranje izobraževanja oziroma zvišanje sredstev za izobraževanje, kar je "temeljni pogoj za zagotavljanje visokokakovostnega izobraževanja".

Po podatkih iz omenjene publikacije so države OECD-ja v letu 2020 v povprečju za izobraževalne institucije namenile 5,1 odstotka BDP-ja, Slovenija pa 4,6 odstotka. Gre za pomemben kazalnik tega, kakšen pomen država pripisuje izobraževanju, meni Kolar, ki je še navedla, da so slovenski učitelji na vseh ravneh izobraževanja plačani slabše kot kolegi v državah OECD-ja, zaradi česar se "postavi pod vprašaj privlačnost učiteljskega poklica". Prav tako so v Sloveniji učitelji primerjalno med najstarejšimi, je pa tudi na ravni OECD-ja in v Evropi učiteljska populacija vse starejša.

"Dostop do kakovostnega izobraževanja je temeljna človekova pravica, prav tako je izobraževanje ključnega pomena za uspešnejše spoprijemanje z največjimi izzivi našega časa, od izkoreninjenja revščine in doseganja socialne pravičnosti do boja proti podnebnim spremembam," je poudarila Kolar. Učitelji imajo po njenih besedah pri tem osrednjo vlogo:

"So srce izobraževanja, vendar tudi srce ob prevelikih obremenitvah peša."
Zaradi pomanjkanja kadra in številnih bolniških odsotnostih so zaposleni v šolstvu po njenih navedbah preobremenjeni. "Skrb vzbujajoče je, da aktualna vlada krize v izobraževanju ne razume ali pa je noče razumeti. Jo bo razumela takrat, ko bo v razredu poučeval nekdo, ki ni bil nikoli v pedagoških vodah?" je dejala in poudarila, da si otroci zaslužijo strokovne in usposobljene izobraževalce.

Po Štrukljevih besedah Sviz odločno nasprotuje temu, "da bi vsak, ki ima pet minut časa, lahko že učil". "To je konec strokovnosti v izobraževanju in nikoli ne bomo pristali, da se to normalizira," je dejal.

Stanje v državi je posledica dolgoletnega slabega vodenja

Pomočnik ravnateljice na OŠ Otočec Matej Šiško je ob tem predstavil konkretne kadrovske razmere na njegovi šoli, kjer je zaposlenih 43 strokovnih delavcev, nekaj pa jih prihaja še z drugih šol. Kot je dejal, jih je pred začetkom šolskega leta iz različnih razlogov zapustilo pet učiteljev, za matematiko, fiziko, tehniko, glasbo ter angleščino in nemščino.

Poučevanje matematike v 6. in 7. razredu sta prevzeli učiteljici razrednega pouka, tehniko učitelj športne vzgoje, angleščino in nemščino prihajata poučevat učiteljici s sosednjih šol. Fiziko je septembra prevzela učiteljica kemije in biologije, ki se je zaradi tega odpovedala uram naravoslovja, te pa je prevzel učitelj geografije. Ta teden so dobili novo učiteljico fizike, ki je sicer inženirka in nima strokovnega izpita, prihaja pa iz BiH-a, tako da bo očitno problem tudi jezik. Učiteljico glasbe še iščejo. Na šoli poučujejo tudi študentje. Decembra se upokojita dva učitelja, prihodnje leto še dva, nihče pa nima želje po podaljšanju dela. "Krpamo na vse strani, stanje je v bistvu nevzdržno," je pojasnil Šiško.

Podobno je razmere na svoji šoli opisala tudi pomočnica ravnatelja na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana Mirjana Višnikar Ivić. Kot je omenila, je še posebej težko najti učitelja računalništva, saj da nihče ne bo delal 1100 evrov začetniške plače, če v gospodarstvu dobijo dvakrat toliko. "Stanje v državi je posledica dolgoletnega slabega vodenja in država drsi v revščino, tako na področju šolstva kot zdravstva. Torej politiki, zbudite se, če ne, bo prepozno," je pozvala.

Do ravnanj pristojnih, ki da se ne spopadajo s krizo, je bil kritičen tudi Štrukelj, ki meni, da je treba najprej priznati, da smo na področju izobraževanja v krizi. Po njegovem mnenju vladni ukrepi krizo še celo poglabljajo. Pri tem je omenil vladni predlog posega v sistem napredovanja v nazive ter ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo pozval, da se vendarle opredeli do tega predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo.