Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19 predstavljajo enkratno priložnost za krepitev lokalnih inovacijskih ekosistemov, je prepričana evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. "Ti bodo postavili temelje panevropskemu inovacijskemu ekosistemu, ki je konkurenčen, pameten, trajnosten, kohezijski, vključujoč in pošten," je Gabriel poudarila ob odprtju mednarodne inovacijske konference Next Round.eu v Ljubljani.

A za dosego tega panevropskega investicijskega ekosistema bo treba premagati določene izzive, kot je pomanjkanje inovacijske kohezije med državami članicami in regijami, je poudarila Gabrielova. Težavo vidi tudi v pomanjkanju lokalnih povezav med inovacijskimi ekosistemi znotraj EU-ja in nezadostnem prenosu novih tehnologij na trg.

Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19 predstavljajo enkratno priložnost za krepitev lokalnih inovacijskih ekosistemov, je prepričana evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. Foto: EPA
Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19 predstavljajo enkratno priložnost za krepitev lokalnih inovacijskih ekosistemov, je prepričana evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. Foto: EPA

Izziv obenem predstavljata evropsko poslovno okolje in kultura, ki sta po oceni komisarke manj naklonjena tveganjem in inovacijam kot pri naših globalnih konkurentih. Težava pa je po njenem prepričanju tudi v nezadostni ponudbi tveganega financiranja za hiter razvoj podjetij. "Trenutni časi velikih odločitev bodo zastavili dolgoletno usmeritev Evrope in poskrbeti moramo, da bomo zgradili okolje, kjer lahko inovacije uspevajo kot osnova za gospodarstvo, ki deluje v korist vsem in nikogar ne pušča zadaj," je povedala.

Vendar je Gabrielova prepričana, da ima EU nekatere prednosti, še posebej na področju znanosti in industrije, obenem pa ima vzpostavljene nove instrumente, ki bodo pomagali evropskim inovacijam pri dohitevanju konkurence. V EU-ju moramo obenem poskrbeti, da s pomočjo inovacij poskrbimo za strateško suverenost in omogočimo poslovne priložnosti vsem evropskim regijam, vključno s podeželjem. "Kot je pokazala zdravstvena kriza, si EU ne more privoščiti, da bi bil odvisen od drugih tehnoloških sil," je opozorila komisarka.

Gabrielova je konferenco odprla skupaj z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom. Minister vidi prihodnost Evrope v zagonskih in scale-up podjetjih. "Gre za podjetja, ki razvijajo prelomne inovacije, se hitro odzivajo na potrebe resničnega sveta, ustvarjajo nova delovna mesta in sklepajo partnerstva s tradicionalnimi in industrijskimi podjetji," je v uvodnem nagovoru poudaril Počivalšek.

Po ministrovem mnenju je danes čas za strukturiran dialog na nacionalni ravni in na ravni EU-ja ter vzpostavljanju povezav med vlagatelji in zagonskimi podjetji. "Prepričan sem, da bo ta konferenca ponudila rešitve, s katerimi bomo lahko naše države naredili inovativnejše in konkurenčne," je dejal zbranim.

Gabrielova je v okviru konference skupaj z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Simonom Zajcem obiskala zagonsko vas v Digitalnem središču Slovenije, kjer sta si ogledala fizične in virtualne stojnice uspešnih slovenskih zagonskih in in scale-up podjetij. Naslov letošnje mednarodne dvodnevne inovacijske konference Next Round.eu je Naslednja generacija tehnoloških start-up velikanov bo evropska. Glavni poudarek konference je na investicijskih priložnostih za slovenska in evropska podjetja v razširitveni fazi, so sporočili organizatorji konference.

Na konferenci letos sodeluje okoli 300 udeležencev, med njimi predstavniki mednarodnih in domačih vlagateljev tveganega kapitala ter zagonskih podjetij iz vse Evrope. Gabrielova bo popoldne na Brdu pri Kranju skupaj z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec odprla konferenco slovenskega predsedstva Svetu EU-ja z naslovom Novi evropski raziskovalni prostor ‒ k odgovorni družbi tretjega tisočletja.