"Hiliastična vizija obstoji v Stepnem volku hkrati z vsakdanjo resničnostjo, le da na popolnoma drugi ravnini. Tu ne gre morda le za daljno prihodnost ali posmrtno življenje, temveč za vrednote, ki so žive in rodovitne zdaj in v tostranstvu, v dušah posameznih 'pristnih ljudi'. Svet nesmrtnikov naj bi torej vsakdo iskal v svoji notranjosti."

Katarina Bogataj Gradišnik, prevajalka in literarna zgodovinarka, ki 11. novembra praznuje 90 let, je prevedla vrsto del pomembnih avtorjev svetovne književnosti, med njimi E.T.A. Hoffmanna in Muriel Spark, ki sta z odlomkoma iz Peščenega moža oziroma Najboljših let miss Jean Brodie, vključena v jubilejni literarni portret. Pisala je spremne eseje, na primer o Hessejevem Stepnem volku, na literarnozgodovinskem področju pa je zlasti pomembno njeno raziskovanje nemške in angleške književnosti 18. stoletja, sentimentalnega in grozljivega romana. Oddajo je pred dvajsetimi leti skupaj s slavljenko pripravila Staša Grahek.

"Vsak se sklicuje na zločine, ki jih je zagrešil drugi, da bi tako lahko zagrešil še hujše. Toda takšna logika ne pozna drugega izraza, kot je neskončno uničenje."

Francoski pisatelj, dramatik in filozof Albert Camus poleg Sartra velja za najpomembnejšega predstavnika francoske, pa tudi evropske eksistencialistične književnosti. Njegovo delo tudi triinšestdeset let po tem, ko je umrl v prometni nesreči, ostaja aktualno in sodobno. To ne velja le za njegova najodmevnejša prozna dela, kot so romani Tujec, Kuga, Padec in posmrtno objavljeni Prvi človek, ki je zaradi napadov levice in desnice tik pred avtorjevo smrtjo izšel šele leta 1994, temveč tudi za eseje in kritične spise Mit o Sizifu, Razmišljanje o giljotini in Pisma nemškemu prijatelju ter gledališke igre, kot sta Nesporazum in Kaligula. Literarni večer je pripravila Mateja Petan.

"Nebo se je spustilo nizko na svet v barvi smoga in bojnih ladij, kot v oktobru dežuje na otokih; soparno je in neprijetno tiho. Občasni sunki vetra upogibajo krošnje javorjev, pade tudi kakšna debela kaplja. Čakanje."

Eden najpomembnejših sodobnih hrvaških avtorjev Marko Pogačar (1984) je objavil pesniških in esejističnih, potopisnih in kratkoproznih knjig. Tri so prevedene v slovenščino, med njimi tudi potopis Slepa karta: sonet ceste (2019), napisan na stičišču eseja, dnevnika, avtofikcije in kratke proze, v njem pa avtor bolj kot na podajanje podatkov o krajih stavi na vprašanja o identiteti, domovini, družbi ali kozmopolitski zavesti.

"Malodušni ljudje radi govore, da bi kritika škodila, ker bi odkrivala naše slabosti. Jaz mislim, da nikogar ne varamo, če prikrivamo slabosti, saj jih vendar vidimo sami, še bolj pa nam jih potem drugi očitajo, če smo morda sami kratkovidni in ne vidimo pota k boljšemu. Zdrava kritika se ne boji torej ne preteklosti ne sedanjosti, temveč sodi ves dozdanji razvitek pa tudi ideale bodočnosti."

Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Fran Celestin, rojen leta 1843 v Kleniku blizu Litije, se je v mladosti posvečal pisanju leposlovja, pozneje pa večinoma esejistiki in razpravam. V verjetno najodmevnejši razpravi Naše obzorje, objavljeni leta 1883 v Ljubljanskem zvonu, je kritiziral slovensko književnost, razloge za "revščino" kulturnih idej pa je med drugim videl v majhnosti naroda in preveliki duševni odvisnosti od večjih narodov. Verjel je, da nas k boljšemu lahko pripeljeta produktivno znanje in kritika.