Obesek iz losovega zoba je prvi prazgodovinski artefakt, ki ga lahko povežemo s točno določeno osebo. Foto: Reuters
Obesek iz losovega zoba je prvi prazgodovinski artefakt, ki ga lahko povežemo s točno določeno osebo. Foto: Reuters
Umetniška interpretacija obeska iz jame, ki vključuje tudi navezavo na DNK. Foto: Reuters
Umetniška interpretacija obeska iz jame, ki vključuje tudi navezavo na DNK. Foto: Reuters

Analiza popolnoma neokrnjenih artefaktov iz jame Denisova je obrodila bogate sadove. Nova metoda pridobivanja starodavnega DNK-ja je stroki razkrila veliko: obesek je nosila kamenodobna ženska, krvno tesno povezana z lovsko-nabiralniško skupnostjo, ki je živela na delu Sibirije vzhodno od jame in na obronkih gorovja Altaj.

Nova metoda lahko izolira DNK, ki je bil izhodiščno prisoten v koži, potu ali drugih telesnih tekočinah, nato pa se je absorbiral v porozne materiale, kamor štejemo tudi kosti, zobovje in okle, s katerimi je imela ta oseba opravka. Predmeti, ki so služili bodisi kot orodje ali pa za krašenje telesa, nam tako lahko ponudijo uvid v kulturo in navade določene skupnosti. V večini primerov sicer znanstveniki predmeta ne morejo povezati s konkretno osebo, kar jim delo otežuje.

"Predmeti iz pradavnine se mi zdijo neverjetno zanimivi, saj nam odprejo majhno okence za potovanje v preteklost in ponudijo vpogled v življenja teh ljudi," je bila navdušena molekularna biologinja Elena Essel z Inštituta Maxa Plancka v Nemčiji. Essel je prvopodpisana pod študijo, ki je pravkar izšla v znanstveni reviji Nature.

Raziskovalci, ki so artefakt našli, so pri izkopavanju nosili rokavice in maske, da artefakta, ki je star med 19 in 25 tisoč let, ne bi kontaminirali s sodobnim DNK-jem. Obesek je tako prvi prazgodovinski artefakt, ki ga lahko povežemo s točno določeno osebo. Vseeno pa ne moremo vedeti, ali je ta ženska obesek samo nosila ali pa ga je tudi izdelala.

Artefakt potopijo v tekočino, ki z njega
Artefakt potopijo v tekočino, ki z njega "dvigne" DNK na podoben način, kot pralni stroj odlušči umazanijo z bluze. Foto: Reuters

Odgovori na vprašanja, ki jih doslej nismo mogli zastavljati
Elena Essel pravi, da jo je predmet, ko ga je držala v (orokavičenih) rokah, "prenesel nazaj v času, in predstavljala sem si človeške roke, ki so ga držale pred tisoči let". "Na pamet mi je padlo cel kup vprašanj. Kdo je bila oseba, ki je ta predmet naredila? Je bilo to orodje, ki je prehajalo iz generacije v generacijo, od matere k hčerki ali pa od očeta k sinu? Popolnoma neverjetno se mi zdi, da lahko začnemo s pomočjo genetičnih orodij naslavljati ta vprašanja."

V obesek je zvrtana luknja, skozi katero je bila napeljana vrvica, ki se ni ohranila. Prav tako je mogoče, da je bil zob del naglavnega obroča ali zapestnice.

Homo sapiens se je pred več kot 300 tisoč leti pojavil v Afriki ter se pozneje razširil po celem svetu. Najstarejši ohranjeni predmeti, ki so bili uporabljani za krašenje telesa, so stari sto tisoč let in so bili najdeni v Afriki.

Zakladnica prazgodovine
V jami Denisova so v različnih obdobjih prebivali: denisovci, izumrla vrsta ali podvrsta arhaičnega človeka, neandertalci in homo sapiens. Jama je že dolgo znana kot izjemno arheološko najdišče, v kateri so med drugim izkopali prve znane ostanke denisovcev, različna orodja in druge artefakte.

Nova neinvazivna metoda, ki jo izvajajo v laboratoriju v Leipzigu, na ogled deluje kot pralni stroj. Artefakt potopijo v tekočino, ki z njega "dvigne" DNK na podoben način, kot pralni stroj odlušči umazanijo z oblačil.

Denisovci so malo znana vrsta ljudi, saj smo v zvezi z njimi našli le peščico ostankov v jami Denisova na vznožju gora Altaj. Foto: Reuters
Denisovci so malo znana vrsta ljudi, saj smo v zvezi z njimi našli le peščico ostankov v jami Denisova na vznožju gora Altaj. Foto: Reuters

Če bodo znanstveniki v prihodnosti lahko predmete povezovali s konkretnimi ljudmi, si bodo lahko izdelali jasnejšo predstavo o prazgodovinskih družbenih vlogah, o delitvi dela med spoloma in za posamezne predmete ugotavljali, ali jih je sploh naredila naša vrsta ali ne. Nekatere predmete namreč najdejo v jamah, kjer so v približno istem času živeli neandertalci in homo sapiensi.

"Ta študija predstavlja ogromno priložnost, da natančneje rekonstruiramo vlogo posameznikov v prazgodovini glede na njihov spol in poreklo," napoveduje Marie Soressi z Univerze v Leidnu, ki je prav tako sodelovala pri študiji.