V ZPS-ju so opomnili, da je večina bank in hranilnic v posojilne pogodbe vnesla t. i. ničelno klavzulo, s katero je določila, da se pri izračunu skupne obrestne mere namesto dejanske negativne vrednosti euriborja upošteva vrednost nič in obresti v tem primeru določa zgolj višina pogodbenega pribitka (obrestna marža).

Takšno prakso, kjer posojilodajalec zaščiti sebe in v posojilnih pogodbah omeji variabilni del obrestne mere navzdol, ne da bi določil tudi najvišjo obrestno mero in s tem zaščitil tudi potrošnika, v ZPS-ju ocenjujejo kot nedopustno in nepošteno, ker je tudi v nasprotju z evropsko direktivo ter zakonom o varstvu potrošnikov, ki v 24. členu določa, da se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznosti strank.

"ZPS je v kolektivnem sporu zoper banko Sparkasse že uspešno zaščitila pravice kreditojemalcev te banke, ki ni upoštevala dejanske negativne vrednosti euribor in je zgolj na podlagi obvestila obračunavala negativni euribor v vrednosti 0%. Sodišče je tako poslovno prakso označilo kot kršitev zakona in banki prepovedalo nadaljevanje te prakse. Ker se Sparkasse ni odzvala pozivu ZPS-ja, naj svojim kreditojemalcem pravilno obračuna negativni euribor tudi za preteklo obdobje in jim vrne preplačila," so iz ZPS-ja sporočili, da bodo vložili novo tožbo zoper njo.

Ker so banke prek svojega združenja sporočile, da vztrajajo pri uporabi sporne "ničelne" klavzule v posojilnih pogodbah, pa je očitno, da bo tudi v tem primeru moralo odločiti sodišče, so dodali. Združenje bank Slovenije je namreč v ponedeljek poudarilo, da cene posojila ne določa le obrestna mera in da klavzule v pogodbah niso nujno nepoštene.

Zato je ZPS na svoji spletni strani objavil poziv posojilojemalcem banke Sparkasse in tudi drugih bank, ki so posojilo z variabilno obrestno mero odplačevali v obdobju 2015–2022, da se ji pridružijo v postopku kolektivne tožbe.