Vse več štorkelj pozimi ne gre na jug, ampak ostane doma

Vedno več je belih štorkelj, ki jeseni ne odletijo v tople kraje, opažajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. To zimo jih pri nas prezimuje največ doslej, našteli so jih enajst. v društvu pravijo, da so štorklje, ki se ne selijo, v prednosti. Mraz jih ne ogroža, glavno je, da imajo dovolj hrane.

MURSKA SOBOTA > Prezimujoče štorklje so to zimo opazili v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu ter okolici Pragerskega in Rač. V Logatcu lahko domačini te dni opazujejo pet štorkelj, ki na obrobju kraja vsak dan iščejo hrano.

“Pet do deset štorkelj v Sloveniji pozimi ni več redkost, to je naše novo naravno stanje,” pravi direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac. Gre za trend, ki moramo povezati z globalnimi podnebnimi spremembami. "Vzorci v naravi se spreminjajo, vrste se na spremembe prilagajajo. Bela štorklja, tipična selivka, izgublja selitveni vzorec,” je dejal.

Prvo prezimujočo belo štorkljo v Sloveniji so registrirali leta 1973.

Štokelj ne zebe, imajo pa v toplih krajih več hrane

Razlog za selitve v tople kraje sicer ni mraz, ampak hrana. Ptice sledijo virom hrane, ki jih pozimi pri nas primanjkuje. “Temperatura ni problem, kot zmotno mislijo ljudje. Štorkelj ne zebe,” je pojasnil Denac.

Tudi če so temperature nižje, je štorkljam pomembno, da najdejo hrano in očitno jo najdejo, saj prezimujejo. Hranijo se z malimi sesalci, ki jih najdejo na njivah, ter z ribami in raki, ki jih lovijo po melioracijskih kanalih. Občasno jim tudi ljudje nastavijo hrano, sploh če zapade sneg.

Damijan Denac

direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

“Vzorci v naravi se spreminjajo, vrste se na spremembe prilagajajo. Bela štorklja, tipična selivka, izgublja selitveni vzorec.”

Tudi španske štorklje se skoraj ne selijo več

Prezimovanje štorkelj sicer ni le slovenski fenomen, ampak postaja značilen vzorec za vso Evropo. Španske bele štorklje so se na primer v preteklosti selile čez Gibraltar v Afriko, danes pa se skoraj ne selijo več. Hrano iščejo tudi na smetiščih. Novi vzorci prezimovanja se prenašajo na potomce in tako se ustvarja nov trend življenjske strategije vrste in populacije, pravi Denac.

Po znanih podatkih DOPPS so prvo prezimujočo belo štorkljo v Sloveniji registrirali leta 1973. Od takrat do leta 2000 so beležili posamezna prezimovanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin, po letu 2000 pa postaja prezimovanje vse bolj “običajno”. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa njihovo število narašča.

Za ptice selivke nevarni tudi daljnovodi

Selitev je sicer za ptice veliko tveganje in stres. Premagati morajo velike razdalje, nanje prežijo nevarnosti, veliko je tudi lova na seleče se ptice. Velika težava so tudi visokonapetostni daljnovodi, ki stojijo sredi selitvenih poti, kjer dnevno migrira po 100.000 ptic, ne samo štorkelj, ampak tudi velikih ujed in čapelj. Tam zato prihaja do številnih trkov in poginov ptic, je dodal.

Verjetnost, da ptica pogine med selitvijo, je zelo velika, po drugi strani pa je prav tako zelo velika verjetnost, da preživi milo zimo. Tako je tveganje manjše, če ostane. Štorklje, ki ostanejo, so po besedah direktorja DOPPS pravzaprav v veliki prednosti pred tistimi, ki se selijo. “So prve, so že tukaj, izberejo lahko najboljša gnezda, najboljše habitate.”

---