V Sloveniji v drugem četrtletju rast BDP za 16,3 odstotka

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 16,3 odstotka na letni ravni. Največ je k tej rasti po podatkih državnega statističnega urada prispevala rast obsega zunanje trgovine, močno so se povečale tudi investicije in potrošnja gospodinjstev.

LJUBLJANA > Uvoz se je med aprilom in junijem v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 34,9 odstotka, izvoz pa za 30,2 odstotka. Povečala sta se tako izvoz in uvoz blaga kot tudi izvoz in uvoz storitev, slednjih sicer nekaj manj.

Prihodki državnega proračuna so v prvih sedmih mesecih dosegli 6,16 milijarde evrov, kar je 21,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 15,7 odstotka na 8,40 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 2,23 milijarde evrov in je bil malenkost višji kot lani ob tem času. K višjemu primanjkljaju je prispevala rast odhodkov, kjer so se po podatkih finančnega ministrstva najbolj povečala sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji. Po drugi strani je še višji primanjkljaj ublažila občutna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost ter prejetih sredstev iz EU. Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca julija izplačanih dve milijardi evrov, potem ko se je v letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.

Bruto investicije so se povečale v večino osnovnih sredstev, v povprečju so bile za 19,2 odstotka večje kot pred letom.

Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 18,8 odstotka in je bila celo višja od tiste v predkoronskem drugem četrtletju 2019.

Skupaj je bilo v drugem četrtletju v Sloveniji zaposlenih 1.044.000 oseb, kar je okoli 14.000 oz. 1,4 odstotka več kot v drugem četrtletju 2020. Večina novih zaposlitev je bila sklenjena v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gradbeništvu. V nekaterih dejavnostih se je zaposlenost zmanjšala, najbolj v gostinstvu, kjer pa je bil tokrat upad manj izrazit kot v preteklih dveh četrtletjih.

Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta na letni ravni v povprečju zvišale za 2,1 odstotka, na mesečni ravni pa je bila inflacija 0,1-odstotna. Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati, je danes objavil statistični urad.

Dvig cen naftnih derivatov je k letni inflaciji prispeval 1,2 odstotne točke. Cene dizelskega goriva so se v povprečju zvišale za 29,6 odstotka, bencin se je podražil za 26 odstotkov, tekoča goriva pa za 21,6 odstotka. 0,3 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale še za 3,7 odstotka višje cene izdelkov in storitev v skupini restavracije in hoteli.

Medtem pa so letno inflacijo za 0,4 odstotne točke znižali v povprečju cenejši počitniški paketi. Cene počitniških paketov v tujini so se znižale za 13,3 odstotka, počitniški paketi doma pa so se bili v povprečju dražji za 4,7 odstotka.

K mesečni inflaciji so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene v skupinah druge storitve v zvezi z osebnimi vozili (za 3,6 odstotka) in gospodinjsko pohištvo (za 2,6 odstotka). Preostale avgustovske podražitve skupaj so k mesečni inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.

---