Najmlajše poslušalke in poslušalce pa čaka tudi nova premiera potovanje v turške kraje z letečim kovčkom.

Nataša Tič Ralijan in Lena Hribar v postavitvi Viharja, ki sta jo leta 2016 na oder pripeljala Gledališče Koper in Lutkovno gledališče Ljubljana. Foto: Jaka Varmuž
Nataša Tič Ralijan in Lena Hribar v postavitvi Viharja, ki sta jo leta 2016 na oder pripeljala Gledališče Koper in Lutkovno gledališče Ljubljana. Foto: Jaka Varmuž

Radijska igra: Nabor zgodovinskih in romantičnih vsebin
Vihar je zadnje dramsko besedila velikana renesančnega gledališča Williama Shakespearja. Leta 1610 ga je izpisal kot sanjsko dramsko poemo, v kateri pa ne manjka tudi temačnejših nians, ki jih je dramatik izražal v svojih drugih delih, predvsem tragedijah in zgodovinskih gledaliških igrah. V eterično tkivo drame so namreč vpleteni tudi zlo, boj za moč in oblast, sovraštvo in zavist. Delo pa je verjetno tudi eno najpogosteje citiranih iz kanona svetovne dramatike, saj se v njej skriva odmevni verz, ki ga izreče plemeniti čarovnik Prospero: "Iz take snovi smo, kakor so sanje – in naše majhno življenje je obkroženo s spanjem." Radijsko igro v prevodu Otona Župančiča je leta 1957 režiral Fran Žižek, v izvedbi pa se zvrsti kar nekaj velikanov slovenske igralske in gledališke zgodovine, ki jim je zagotovo zanimivo in tudi vredno prisluhniti: poleg Vladimirja Skrbinška v vlogi Prospera lahko zaslišimo še Jurija Součka, Borisa Kralja, Majdo Potokar in druge. Igra Vihar bo na sporedu v ponedeljek ob 22.06 na programu Ars.

Četrtkov termin radijske igre na Arsu bo zgodovinsko obarvan: poslušalke in poslušalce bo radijska igra Ne bojim se ne hudiča ne biriča preselila v leto 1731 v Idrijo na grad Gewerkegg, upravni, gospodarski, sodni in rudniški sedež gospostva. Radijska igra avtorice Alenke Bole Vrabec v središče dogajanja postavlja sodni proces proti tolpi tatov in tihotapcev živega srebra ter zaplet, ki ga na procesu povzroči ženska iz Šrebelj na Cerkljanskem. Po doslej znanih podatkih je Marina Melhiorca najstarejša poimensko znana prekupčevalka živega srebra, ki pa ji zaradi njene trme in prebrisanosti nikakor niso mogli dokazati krivde. Besedilo je nastalo motivih vznemirljivega odkritja Marije Terpin Mlinar med raziskovanjem zgodovine idrijskega čipkarstva in je bilo najprej gledališko uprizorjeno v Mestnem muzeju Idrija, leta 2021 pa je v režiji Alena Jelena nastalo še kot radijska igra; v obeh izvedbah je zvito tihotapko v sočnem idrijskem narečju interpretirala slepa igralka Metka Pavšič.

Poslušalke in poslušalce radijske igre na Prvem programu pa v torek ob 21.05 čaka nežna in lahkotna romantična radijska igra Obnova pisatelja in prevajalca Andreja Arka. Slučajno srečanje dveh neznancev na vlaku prek začetnega pogovora o narodnostni in manjšinski tematiki vodi v zbliževanje in pristno medsebojno naklonjenost. Zamejsko Slovenko Loredano je interpretirala Nataša Tič Ralijan, restavratorja iz Kamnika Vlada pa Jernej Šugman. Radijska igra je nastala decembra pred triindvajsetimi leti v režiji Jožeta Valentiča.

Alma Karlin je pisala v nemščini, zato je bila v slovenskem prostoru dolgo časa odrinjena in nepriznana. Šele po letu 1991 ji je literarna zgodovina odmerila mesto v naši literaturi in opozorila bralstvo na njene potopisne knjige, novele, pesmi in romane. Foto: BoBo
Alma Karlin je pisala v nemščini, zato je bila v slovenskem prostoru dolgo časa odrinjena in nepriznana. Šele po letu 1991 ji je literarna zgodovina odmerila mesto v naši literaturi in opozorila bralstvo na njene potopisne knjige, novele, pesmi in romane. Foto: BoBo

Kratka radijska igra: Zgodbe Daljnega vzhoda in Raja
Kratka radijska igra Lantana je nastala po istoimenski kratki zgodbi slovenske avtorice Alme Maksimiljane Karlin v priredbi in režiji Irene Glonar. Alma Maksimiljana Karlin je sicer pisala v nemščini, zato je bila v slovenskem prostoru dolgo časa odrinjena in nepriznana. Šele po letu 1991 ji je literarna zgodovina odmerila mesto v naši literaturi in opozorila bralstvo na njene potopisne knjige, novele, pesmi in romane. Kratko zgodbo o usodnem srečanju starejšega moškega Freibitza (Ivo Ban) in mlade lantane (Saša Mihelčič) je Karlinova napisala po vrnitvi z osemletnega potovanja po Kitajski, Novi Gvineji, Javi, Kambodži in Indiji. Nanj se je podala kot mlada učiteljica osmih jezikov, v knjigi pa je zgodbo objavila leta 1930 v Celovcu. Za radio prirejeni zgodbi z eksotičnega Daljnega vzhoda bodo lahko poslušalke in poslušalci prisluhnili v sredo ob 13.05 v terminu kratke radijske igre na programu Ars.

Na Prvem programu bo v soboto ob 22.40 na sporedu radijska miniaturka Jabolko, ki se dogaja v raju. Parafrazo zgodbe o Adamu in Evi, ki ju po besedah slednje vlačijo po vseh zavezah, je napisala slovenska pisateljica Zalka Grabnar Kogoj. Radijski utrinek z raja so interpretirali Nina Valič (Eva), Primož Forte (Adam) in Gašper Jarni (Moški), režiserka igre Jabolko pa je Špela Kravogel.

Radijska igra za otroke: Leteči kovček
Teden bo sklenila radijska priredba znane pravljice danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena Leteči kovček, ki jo je pripravila in tudi režirala Rosanda Sajko. V pravljici lahkomiseln trgovčev sin dobi čudežno darilo – leteči kovček. Z njim se po zraku poda na vznemirljivo avanturo v turške kraje, kjer ga čaka nemalo prigod. Protagonista je leta 1988 interpretiral Igor Samobor.

Radijska igra za otroke: Šepet spomina
Teden bo sklenila nova premiera radijske igre za otroke, ki je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS. Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra za otroke Šepet spomina z zgodbami, vpisanimi v zvočno krajino Loške doline, je nastala v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so skupaj zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj. Dokumentarno gradivo prepleta zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do roba Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame; orel in deček skupaj letita v šepetu spomina doline, v mnogoterih zgodbah njenih prebivalcev. Režiserka in avtorica koncepta igre je Saška Rakef, scenarij je ustvarila Ana Obreza, tonski mojster je Urban Gruden, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, na terenu pa so sodelovale še Ana Čorić kot strokovnjakinja za pedagoško delo, Katarina Juvančič kot etnologinja in antropologinja ter Marta Medvešek kot mentorica za montažo v pedagoških procesih. V Šepetu spomina so svoje delčke zgodb in spominov prispevali domačini iz Loške doline: Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic in učenci OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu: Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević in Martina Trivunčević; stike z otroki in domačini je koordinirala knjižničarka na OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, Leonida Zalar. V igro vključene pesmi pa prepevajo pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc.

Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi v podkastih radijske igre na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na portalu RTV 365.

Spored radijskih iger med 11. in 17. decembrom 2023

Ponedeljek, 11. december
Radijska igra 22.05 (Ars) – William Shakespeare: Vihar

Torek, 12. december
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Andrej Arko: Obnova

Sreda, 13. december
Kratka radijska igra 13.05 (Ars) – Alma Maksimilijana Karlin: Lantana

Četrtek, 14. december
Radijska igra 22.05 (Ars) – Alenka Bole Vrabec: Ne bojim se ne hudiča ne biriča!

Sobota, 16. december
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Zalka Grabnar Kogoj: Jabolko

Nedelja, 17. december
Radijska igra za otroke 08.05 (Prvi) – Hans Christian Andersen: Leteči kovček