Ruski izstrelek, ki je padel na Mikolaj. Foto: EPA
Ruski izstrelek, ki je padel na Mikolaj. Foto: EPA

ZDA, Združeno kraljestvo in Francija so v nedeljo soglasno zavrnile ruske trditve, da se Ukrajina pripravlja na uporabo t. i. umazane bombe, ki je običajno sestavljena iz eksploziva in radioaktivnega materiala.

V Washingtonu, Londonu in Parizu so Moskvo posvarili pred kakršno koli pretvezo za stopnjevanje konflikta. "Naše države so jasno zavrnile lažne obtožbe, da se Ukrajina pripravlja na uporabo umazane bombe na svojem ozemlju. Svet bo uvidel vsak poskus uporabe take obtožbe kot pretvezo za eskalacijo," so v skupni izjavi zapisali zunanji ministri ZDA, Združenega kraljestva in Francije.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v telefonskih pogovorih s kolegi iz Velike Britanije, Francije in Turčije, držav članic Nata, v nedeljo govoril o razmerah v Ukrajini in izrazil skrb pred "možno provokacijo Ukrajine z uporabo t. i. umazane bombe". Pred tem se je v petek in nedeljo po telefonu pogovarjal z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom.

Rusija obtožuje Ukrajino pripravljanja "umazane bombe"

Po nedeljskem pogovoru Šojguja in Austina, do katerega je prišlo na pobudo Moskve, so iz Pentagona sporočili, da je Austin zavrnil kakršno koli pretvezo za rusko stopnjevanje, znova pa potrdil vrednost nadaljnje komunikacije "med nezakonito in neupravičeno vojno Rusije proti Ukrajini".

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je te obtožbe zavrnil kot "absurdne" in "nevarne" ter dodal, da Rusi "pogosto druge obtožujejo nečesa, kar v resnici načrtujejo sami". "Ukrajina je predana članica NPT-ja (pogodba o neširjenju jedrskega orožja, op. p.): sploh nimamo 'umazane bombe', niti je ne nameravamo pridobiti," je še sporočil Kuleba.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo že ostro zavrnil trditve Moskve. "Če Rusija očita Ukrajini, da naj bi nekaj pripravljala, to pomeni le eno: da je to že sama pripravila," je dejal v večernem video nagovoru in mednarodno skupnost pozval k odločnemu odzivu ob morebitni ruski zaostritvi vojne.

Tudi načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov je v današnjem telefonskem pogovoru s svojim ameriškim kolegom, generalom Markom Milleyjem, opozoril, da se Ukrajina pripravlja na uporabo umazane bombe. V ZDA menijo, da Ukrajinci ne izdelujejo umazane bombe ter ocenjujejo, da Rusija ne bo uporabila jedrskega orožja.

Posledice ruskega napada v Mikolajivu. Foto: Reuters
Posledice ruskega napada v Mikolajivu. Foto: Reuters

Rusija po navedbah Kijeva utrjuje položaje okoli Hersona

Spopadi medtem še vedno potekajo. Ukrajinske sile nadaljujejo ofenzivo na jugu in na severovzhodu države, ruska vojska pa odgovarja z napadi na civilno infrastrukturo. Njihovi izstrelki in brezpilotniki so uničili že okoli 40 odstotkov ukrajinskega električnega sistema.

Vojski se še naprej borita za nadzor nad Hersonom, pomembnim mestom na zahodnem bregu reke Dnipro, ki velja tudi za vstopno točko za polotok Krim. Ruske sile so z izstrelki in brezpilotnimi letali poškodovale stanovanjski blok v Mikolajivu, ki leži okoli 35 kilometrov severozahodno od frontne linije v Hersonu, od koder je Rusija pozvala 60.000 ljudi, da zapustijo regijo, "če si želijo rešiti življenje".

Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov je dejal, da Rusija utrjuje položaje in se pripravlja na obrambo Hersona, ne pa za umik, kot bi lahko sklepali glede na evakuacijo civilistov, kar je po njegovem mnenju ruska dezinformacijska kampanja.

"Ustvarjajo iluzijo, da je vse izgubljeno. Hkrati pa premeščajo nove vojaške enote in se pripravljajo na obrambo ulic Hersona," je povedal Budanov in zatrdil, da se ruske sile vsekakor ne pripravljajo na umik iz mesta.

Kijev obtožuje Moskvo, da krši dogovor o izvozu žita po Črnem morju, saj naj bi ukrajinska pristanišča delovala le s 25-odstotno zmogljivostjo. Ukrajinske sile so sporočile, da so v nedeljo sestrelile 12 brezpilotnih letalnikov iranske izdelave, ki jih uporablja ruska vojska. Teheran ves čas zanika, da Rusiji dobavlja opremo.

Ruski mobiliziranci se v domovino vračajo v krstah

Zelenski kritiziral nevtralnost Izraela

Ukrajinski predsednik je kritiziral nevtralnost Izraela po ruskem napadu na Ukrajino in dejal, da je odločitev izraelskih oblasti spodbudila vojaško partnerstvo med Moskvo in Teheranom. Prav tako je Iran obtožil, da je pristal na dobavo brezpilotnih letal Rusiji v zameno za njihovo pomoč iranskemu jedrskemu programu.

"Do njihovega zavezništva preprosto ne bi prišlo, če bi vaši politiki takrat sprejeli odločitev, za katero smo prosili," je Zelenski dejal na virtualni konferenci, ki jo je organiziral izraelski časopis Haaretz. Po njegovem mnenju je zbliževanje med Moskvo in Teheranom omogočila odločitev izraelskih oblasti leta 2014, da po ruski priključitvi Krima ne bodo "motili Kremlja" in s tem ohranili dobre diplomatske odnose med državama.

Zelenski je opozoril, da Ukrajina še vedno nima sodobnega in učinkovitega sistema zračne in protiraketne obrambe. "Zato Rusija upa, da bo s terorjem v zraku nadomestila svoje izgube na tleh. V osmih mesecih vojne pa je proti nam uporabila že skoraj 4500 raket," je dejal in ponovil zahtevo po izraelski protiraketni tehnologiji Iron Dome.

Pri tem je Zelenski poudaril, da je Rusija po izčrpanju lastnih zalog raket začela iskati orožje v drugih državah in Teheran obtožil, da je pristal na dobavo brezpilotnih letal Rusiji v zameno za njihovo pomoč iranskemu jedrskemu programu. "Verjetno je prav to bistvo njunega zavezništva," je dodal.

Hkrati je ukrajinski predsednik dejal, da je Rusija po več vojaških neuspehih od začetka septembra naročila približno 2000 iranskih brezpilotnih letal, vendar pri tem ni navedel, ali gre za pretekle ali nove nakupe.

Moskva in Teheran sicer zanikata kakršne koli orožarske posle, čeprav obstajajo dokazi, da je več sto brezpilotnih letal, ki jih je Rusija nedavno poslala nad Ukrajino, iranskega izvora ali izdelave. Prav tako naj bi Iran usposabljal ruske sile za uporabo njihovih brezpilotnih letal, meni Zelenski.

Evakuirance iz Hersona proruske oblasti vozijo na polotok Krim. Foto: Reuters
Evakuirance iz Hersona proruske oblasti vozijo na polotok Krim. Foto: Reuters

Scholz podprl članstvo Ukrajine v EU-ju

Nemški kancler Olaf Scholz je danes na poslovnem forumu v Berlinu, namenjenem povojni obnovi Ukrajine, podprl njeno članstvo v Evropski uniji in ji obljubil tudi nadaljnjo vojaško pomoč, zlasti za zaščito pred zračnimi napadi.

"Ko obnavljamo Ukrajino, to počnimo s ciljem, da bo Ukrajina postala članica EU-ja," je dejal Scholz in pojasnil, da je treba prometno-logistični in prometni sektor in infrastrukturo razviti tako, da bo država brez težav povezana z EU-jem.

"Kdor danes vlaga v obnovo Ukrajine, vlaga v prihodnjo članico EU-ja, ki bo del naše pravne skupnosti in našega notranjega trga," je dodal. Pri tem je poudaril, da je v Ukrajini dejavnih več kot 2000 nemških podjetij, številna pa se želijo čim prej vrniti.

Ukrajinsko vlado je pozval, naj še izboljša pogoje za naložbe v državi in med drugim omenil okrepitev vladavine prava, večjo preglednost in še odločnejši boj proti korupciji.

V torek se bo v Berlinu začela tudi konferenca o povojni obnovi Ukrajine, kjer naj bi zbrane preko video povezave nagovoril ukrajinski predsednik.

Ruska vojska izvedla nove napade