Iskra je svetovno priznan ponudnik pametnih industrijskih rešitev in vrhunskih elektrotehničnih izdelkov. Družba več kot polovico prihodkov ustvari na tujih trgih in ta delež letos še povečuje. Izvaža na 85 trgov, lanska dodana vrednost na zaposlenega je v družbi znašala skoraj 61 tisoč evrov. Glede na leto prej so jo povišali za okoli 15 tisoč evrov in enako bo tudi letos. So v industriji, ki deluje v smeri trajnostnega razvoja, za kar si prizadevajo tudi sami. To so razlogi, da smo Iskro uvrstili med finaliste izbora Izvoznik leta 2022.
Izvoznika leta 2022 bomo razglasili na 9. izvozni konferenci v petek, 16. septembra, na Brdu pri Kranju, kjer boste vsem petim finalistom izbora lahko tudi prisluhnili. Poleg Iskre so finalisti še družbe (navajamo po abecednem redu) Avantpack, Fotona, Ledinek Engineering in Unichem.
Iskra s proizvodnimi obrati v Ljubljani, Kranju, Semiču, Šentvidu pri Stični, Škofljici, Zagrebu, Šibeniku in Laktaših je v lasti družine Šešok. »Imamo najboljšo ekipo, izvedli smo uspešen prehod generacij in ponosni smo na to, da je Iskra v slovenski lasti ter imamo v proizvodnji poleg slovenske zastave in logotipa podjetja izobešen slogan To smo mi. Tovrstnega nacionalnega zavedanja in ponosa na dosežene uspehe bi potrebovali več v naši državi,« pravi Klemen Šešok, direktor operacij v Iskri. Aleš Klavžar, izvršni direktor, ki v Iskri skrbi za finance, ga dopolni: »Eksponentno rastemo po prihodkih in dodani vrednosti. Lani nam je uspel velik premik in tudi letos bo dodana vrednost na zaposlenega krepko zrasla, in sicer z lanskih skoraj 61 tisoč na 75 tisoč evrov, krepko nad slovensko elektroindustrijo. Naš cilj je, da v prihodnjem letu ujamemo povprečno dodano vrednost na zaposlenega v Avstriji.«
Družba je lani dosegla 127 milijonov evrov celotnih prihodkov oziroma skoraj 21 milijonov evrov več kot leto prej, skupina pa je lani povečala celotne prihodke za 66 milijonov, na 190 milijonov evrov. Za letos načrtujejo skok na okoli 148 milijonov evrov, v okviru skupine pa na 300 milijonov evrov – oba sogovornika pritrdita, da jim bo to uspelo. »V eni uri smo se danes do konca dogovorili o 'fotofinišu' tega leta in kje so potrebne še dodatne aktivnosti. To je naša prednost, da smo zelo agilni in se vse hitro dogovorimo,« pove Klavžar.
Pametni števci gonilo rasti
»V slovenskem delu skupine Iskra je merilna in stikalna tehnika lani pomenila tretjino prihodkov družbe Iskra, tretjino je sestavljala avtomatizacija železniškega prometa, tretjino pa kondenzatorji. Največ rastemo pri števcih in inštalacijskih kontaktorjih, pri katerih smo znani kot visokokakovostni, zato imamo toliko presežnega povpraševanja,« pojasni izvršni direktor Iskre. Doda, da bo ta delež poslovanja letos in prihodnje leto vsako leto zrasel za deset odstotnih točk, kar pomeni, da bodo dosegli več kot polovico prihodkov iz tega segmenta, čeprav rastejo tudi na drugih.
V zadnjih treh letih je z 32 odstotki prodaje na tujih trgih njihov največji izvozni trg Nemčija. Sledita ji Hrvaška in Italija z 19 oziroma z osmimi odstotki. »Naša pametna števca bosta gonilo naše rasti tudi v prihodnjem letu,« poudari Klavžar. Medtem ko so jim števci WM3M4C odprli vrata v Nemčijo in postali glavni del vsake tretje tamkajšnje e-polnilnice, so jim preboj na italijanski omogočili pametni merilniki energije IE38Mx, ki so za stopnjo slabši izdelek in imajo še več možnosti za prodor na druge evropske trge.
Nemški certifikat odpira pot na druge trge, tudi do avtomatizirane proizvodnje
Za WM3M4C, ki jih prodajajo po vsej Evropi, so pridobili prestižni certifikat Eichrecht za nemški trg, in sicer za izdelek in proizvodni proces. »Smo eden od treh svetovnih proizvajalcev merilnikov s tem certifikatom in ta nam na široko odpira vrata tudi na druge trge. Gotovo v Švico, potem pa naprej,« ponosno pove direktor Iskrinih operacij.
Dnevno in tedensko spremljajo, ali jim naročila upadajo, saj je to zanje najpomembnejše znamenje, na stikalni tehniki pa še vedno zaostajajo za naročili poldrugi mesec, a so naročniki razumevajoči, pravi sogovornik. Zdaj v Kranju ročno proizvajajo 13 tisoč kosov WM3M4C na mesec, pred nekaj tedni pa so naročili avtomatizirano linijo, ki bo operativna od marca prihodnjega leto. Ta bo imela zmogljivost pol milijona kosov WM3M4C na leto, v dveh izmenah. »Razmišljamo tudi o uvedbi avtomatizirane proizvodnje merilnikov IE38Mx in kmalu bomo sprejeli odločitev,« doda Šešok.
Po njegovem se zdaj vidi, da bo Evropa enkrat za vselej opravila z odvisnostjo od ruskih energentov. »Ta vlak je odpeljal in ne bo ga nazaj. Gremo v smer popolne energetske neodvisnosti in ne bomo več na premogu in plinu, ampak na elektriki, pri čemer bo delež pri električnih avtomobilih manjši, večji pa pri ogrevanju. In tu nastopijo naši izdelki: inštalacijski kontaktorji, pametni merilniki za elektropolnilnice ... V Sloveniji postajamo tako veliki in avtomatiziramo dele proizvodnje, da bomo delovno intenzivne procese delno selili v Laktaše v BiH, kjer bomo spomladi zagnali nov obrat s 400 zaposlenimi. To ne pomeni, da bomo zmanjševali število zaposlenih v Sloveniji, ampak še povečevali.« Lani se jim je sicer pridružilo 60 novozaposlenih. Ob koncu prejšnjega leta je bilo v Iskri 730 zaposlenih, v celotni skupini pa 1.400. Medtem ko so v prvi polovici tega leta skupaj zaposlili 155 ljudi, jih bodo v drugi še sto.
S kondenzatorji uspešni na Bližnjem vzhodu, z avtomatizacijo železniškega prometa vse bolj v jugovzhodni Evropi
Rast prodaje so lani dosegli – in bodo tudi letos – tudi pri programu avtomatizacije železniškega prometa. »Slovenija je naš glavni trg, glavni izvozni pa Hrvaška, Severna Makedonija, Bolgarija in seveda Turčija, kjer smo zgodovinsko navzoči z novimi projekti. Gre predvsem za železniške infrastrukturne projekte, ki so v vzponu, in za čiščenje voda,« razlaga Šešok. Med tovrstne rešitve sodijo varnostne naprave, sistemi za daljinsko vodenje prometa, avtomatizacija ranžirnih postaj in telekomunikacijski sistemi.
Na Bližnjem vzhodu, predvsem v Združenih arabskih emiratih, Omanu, Kuvajtu, Savdski Arabiji, Katarju in Bahrajnu, imajo svoje distributerje in dolgoletne partnerje. Sogovornika povesta, da so v Dubaju kot eden od treh ponudnikov že dolga leta navzoči s kondenzatorskimi bankami. »Tam so se namreč odločili, da bodo s porabo energentov dosegli manjši ogljični odtis, zato je za vsak nov gradbeni projekt obvezna kondenzatorska banka. Iz transformatorske postaje dobiš v sistem jalovo energijo, kondenzatorska banka pa poskrbi za boljši izkoristek energije in zmanjša jalovo energijo. Posledično so večji prihranki pri porabi elektrike in izpustih ogljikovega dioksida,« razlaga Klavžar.
Pove tudi, kako so ponosni na svoji družbi na Hrvaškem, ki delujeta v okviru skupine Iskra. V Zagrebu so namreč lani prevzeli družbo Elka, največjega proizvajalca kablov v regiji. V šibeniški ladjedelnici Iskra Shipyard pa proizvajajo lahke aluminijaste hibridne (dizel in baterija) ribiške katamarane. Njihov glavni izvozni trg je Norveška, kjer jih uporabljajo v ribogojnicah lososa v norveških vodah. Svoj posel so s tem razširili tudi pri južnih sosedih, saj so namesto Italijanov postali partner tamkajšnjega ministrstva za zdravje in letos dobili naročila za šest reševalnih plovil.
Vsi ti posli jim pomagajo do letošnjih načrtov, to je v okviru skupine ustvariti 80,9 odstotka prodaje na tujih trgih. Lani so največ vlagali v nakup nepremičnin v Zagrebu (7,6 milijona evrov), usmerjevalni stroj (1,5 milijona evrov), v stroje za sestavo katod, za laserski razrez in za čiščenje kovin (1,4 milijona evrov), različne montažne linije (več kot milijon evrov) ter v razvoj B2B-portala (več kot 150 tisoč evrov).
Njihova načela ESG so pomembna za tuje partnerje, želijo biti skoraj popolnoma energetsko samostojni
»Trajnostni razvoj nam je zelo pomemben in ga živimo. V Semiču imamo svoj čebelnjak in pridelujemo svoj med, v Šibeniku pa gojimo oljke in pridelujemo oljčno olje. To so naša trajnostna darila partnerjem,« še pove Klavžar. Šešok pa na vprašanje, koliko vrednote ESG (okolje, družba, upravljanje) pomenijo kupcem na nemškem trgu, odgovori: »To jim je zelo pomembno, enako tudi na skandinavskih trgih. Tam zelo gledajo, kaj delaš. Ko jim razložimo, smo tudi že slišali, da smo boljši od njih. In to je prihodnost, saj kupec danes gleda, kaj puščaš za seboj.« V zvezi s tem omenjajo tudi sajenje dreves, energetske prenove in hranilnike električne energije. Njihov cilj je namreč postati energetsko skoraj popolnoma samostojni. Trenutno zato čakajo še dve Teslini bateriji, ki bosta stali – poleg tiste v Kranju – ob proizvodnjah v Ljubljani in Semiču, v začetku prihodnjega leta pa še ena ob proizvodnji v Zagrebu.
