Še preden se je začela letošnja uradna volilna kampanja za položaj predsednika republike smo pri Reporterju pisali o škandalu kandidatke Nataše Pirc Musar. Slednja je junija 2015 postala predsednica Rdečega križa Slovenije. Le dober mesec po začetku svojega mandata v RKS pa je njen zasebni zavod Info Hiša Rdečemu križu izdal fiktivni račun za pravno svetovanje 778 evrov.
Tega svetovanja v resnici njen zavod za RKS ni nikoli izvedel, pač pa je skušala Musarjeva na ta način dobiti izplačan honorar za poslovodenje (za mesto predsednice) na RKS. Ni sporen honorar, do katerega je bila upravičena, vendar gre v tem primeru za izdajo fiktivnega računa (ni izkazoval resnične vsebine) njenega zavoda. Na ta način »plačila honorarja« (namesto plačilo njej osebno) se je tudi izognila plačilu dohodnine in prispevkov za ZPIZ in ZZZS.
Kriminalisti so očitno presodili, da obstajajo znaki kaznivega dejanja. Tožilstvo lahko od policije zahteva dodatne poizvedbe, lahko vloži obtožni predlog ali pa presodi, da vseeno za kaznivo dejanje ne gre.
Notranja kontrola na RKS je sicer tak način izplačevanja honorarja (moral bi biti izplačan Musarjevi osebno) ustavila, denar je bil vrnjen in plačilo nato izvedeno pravilno osebno. Toda izdaja fiktivnega računa in plačilo zanj je bilo pred tem že izvedeno. Z mesta predsednice RKS je sicer že po nekaj mesecih odstopila.
O tej zadevi so pred leti že pisale Slovenske novice, nihče pa se ni vprašal, zakaj zoper Musarjevo tedaj nista ukrepala policija in tožilstvo. Šlo je namreč za ponarejanje listin, kar je kaznivo dejanje. Omeniti velja, da se je med letošnjo volilno kampanjo za predsednika republike debelo lagala in sprenevedala o tem svojem ravnanju v letu 2015.
Avgusta letos smo naslovili na ljubljansko tožilstvo vprašanje, kako bodo ukrepali. To vprašanje so šteli kot naznanilo in zapisali, da bo »ustrezno obravnavano«. Ta teden nas je zanimalo, v kateri fazi je zadeva. Objavljamo pojasnilo vodje okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Katarine Bergant.
»V zvezi z vašim vprašanjem vam sporočam, da smo v zvezi z zadevo o kateri poizvedujete dne 14.12.2022 s strani PU SKP (sektor kriminalistične policije PU Ljubljana) Ljubljana prejeli kazensko ovadbo zoper eno fizično osebo zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).«
To pomeni, da so kriminalisti očitno presodili, da obstajajo znaki kaznivega dejanja. Tožilstvo lahko od policije zahteva dodatne poizvedbe, lahko vloži obtožni predlog ali pa presodi, da vseeno za kaznivo dejanje ne gre.
Dodajmo, da pregon za to kaznivo dejanje zastara po desetih letih. Ker je bilo dejanje storjeno leta 2015, so na voljo torej še skoraj tri leta za pregon.