Pred prodajo so sliko prvič po dvestotih letih vrnili v Belgijo, kjer je bila naslikana. Na ogled je v Bruslju. Foto: AP
Pred prodajo so sliko prvič po dvestotih letih vrnili v Belgijo, kjer je bila naslikana. Na ogled je v Bruslju. Foto: AP

Okoli leta 1620 naslikano delo z naslovom Portret moškega kot boga Marsa, ki prikazuje moškega v oklepu, gre pod dražbeno kladivo v maju, pod okriljem dražbene hiše Sotheby's.

Identiteta portretiranca je danes sicer neznana, čelada, ki jo nosi na glavi, pa je bila menda Rubensova. Foto: AP
Identiteta portretiranca je danes sicer neznana, čelada, ki jo nosi na glavi, pa je bila menda Rubensova. Foto: AP

Draga ločitev
Slika je prišla iz zbirke Marka Fischa in Rachel Davidson, nazadnje je bila več let na ogled v Metropolitanskem muzeju na Manhattnu. Predmet spora je bila zaradi jedkega ločitvenega procesa med (zdaj že nekdanjima) zakoncema. Prejšnji mesec so na dražbi za skupaj 50 milijonov dolarjev prodali že deset baročnih slik iz njune nekdaj skupne zbirke, med njimi Rubensovo Glavo sv. Janeza Krstnika za 23,5 milijona dolarjev.

Prav Portret moškega kot boga Marsa je enkrat že podrl rekord za najdražje prodano Rubensovo delo na dražbi: leta 2000 je lastnika zamenjal za 8,2 milijona dolarjev.

Na trgu tega dela ni bilo že vse od leta 2002, je pa imelo v svoji zgodovini že več petičnih lastnikov, tudi angleško vejo družine Rotschild.

Lažen artefakt, ki ga je imel Rubens v svoji zbirki
Identiteta portretiranca je danes sicer neznana, čelada, ki jo nosi na glavi, pa je bila bojda Rubensova osebno. Slikarja je fascinirala antika in je zbiral artefakte, povezane s tem obdobjem. Prepričan je bil, da pričujoča čelada, ki jo je upodobil še na nekaj drugih platnih, datira v antiko, in šele poznejše preiskave so pokazale, da je bila najverjetneje izdelana v 16. stoletju v Italiji.

Foto: AP
Foto: AP

Rubens se je rodil v kraju Siegen v Nemčiji kot sin protestantskih izseljencev. Po očetovi smrti leta 1587 se je preselil v Antwerpen; učil se je pri A. van Noortu in O. van Veenu. Od leta 1600 se je izpopolnjeval v Italiji, od leta 1608 je v Antwerpnu vodil slikarsko delavnico.

Njegov opus obsega tako oltarne slike velikih dimenzij kot čutne akte in dramatične kompozicije. V njem je najti tudi intimnejše slike, kot je znameniti Kožušček, v katerem je v slikarskem jeziku izrazil ljubezni do svoje druge žene Helene Fourment.

Bil je spoštovan slikar in ugleden, bogat meščan. Opravljal je diplomatske posle v Parizu, Londonu in Madridu.