Banka Slovenije. Foto: BoBo
Banka Slovenije. Foto: BoBo

V mesečni publikaciji o poslovanju bank Banke Slovenije so zapisali, da je zmanjšanje dobička posledica malo višjih operativnih stroškov in oblikovanja neto oslabitev in rezervacij v višini 12,8 milijona evrov, medtem ko jih so banke lani v enakem obdobju neto sproščale.

Trenutno je delež neto oslabitev in rezervacij v ustvarjenem bruto dohodku še zelo nizek, manj kot triodstoten.

Vloge nebančnega sektorja so se maja povečale za 392 milijonov evrov, njihova medletna rast pa se je nadalje umirjala. K temu je prispevalo predvsem povečanje vlog gospodinjstev, ki so bile za 305 milijonov evrov večje kot aprila, kar je višja rast kot v predhodnih mesecih.

Po navedbah centralne banke je sicer rast vlog gospodinjstev v mesecih pred poletjem običajna zaradi izplačil regresov. Medletna rast vlog se je zvišala na 5,7 odstotka, majsko povečanje pa predstavlja skoraj polovico letošnjega prirasta vlog gospodinjstev.

Maja se je tudi za 140 milijonov evrov zmanjšal obseg vlog nefinančnih družb, prav tako njihova medletna rast, vendar pa imajo podjetja pri bankah še vedno za visokih 8,5 milijarde evrov vlog.

Kreditiranje nebančnega sektorja se je tudi maja precej okrepilo, medletna rast je znašala 10,5 odstotka. Medletna rast posojil nefinančnim družbam je maja dosegla 11,9 odstotka in ostala ena najvišjih v območju z evrom.

Trend krepitve rasti se je nadaljeval tudi pri posojilih gospodinjstvom, katerih obseg se je aprila medletno povečal za 7,6 odstotka. K temu je pomembno prispeval pospešek v kreditiranju prebivalstva s stanovanjskimi posojili, katerih obseg se je bil močno povečan četrti mesec zapored, medletna rast obsega stanovanjskih posojil v bančnih bilancah pa je bila z 11,7 odstotka ena najvišjih v evrskem območju, so navedli v centralni banki.

Medtem je obseg potrošniških posojil maja stagniral, medletno pa je ostal nižji za 2,8 odstotka.

Bilančna vsota bank je konec maja znašala 48,8 milijarde evrov, letos pa se je povečala za 522 milijonov evrov.

Kapitalski položaj slovenskega bančnega sistema ostaja soliden. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani ravni se je znižal na 17,2 odstotka in je v primerjavi z evrskim povprečjem nekoliko povečal svoj zaostanek, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) pa je z znižanjem na 15,7 odstotka z evrskim povprečjem skoraj izenačen.