Znano-neznani sanjski svet

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 15. junij 2021 / 15:53  

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja Franca Beštra z naslovom Metafizično slikarstvo.

Kranj – Galerija Prešernove hiše nam v teh dneh na ogled ponuja 33 nevsakdanjih zgodb, potovanj v metafizični svet, v nekaj, kar se zdi znano, a je hkrati težko pojasniti. Pogledi na – pravzaprav pa v – slike akademskega slikarja Franca Beštra gledalca popeljejo v svet sanj, kjer je mogoče tudi tisto, česar si v realnem svetu ne moremo predstavljati.

»Napak bi bilo misliti, da si na mojih slikah ogledujete sanje kot take, da so motivi popolna odslikava sanjskega sveta. Sanje so dinamične in nimajo nobenih omejitev – za razliko od slikarja, ki ga omejujejo format, kompozicija, barve, različne likovne zakonitosti … Je pa res, da sanje spodbujajo ideje za prizore, ki jih slikam,« pove Franc Bešter, po slogu in podobi eden prepoznavnejših kranjskih likovnih ustvarjalcev, vesel tokratne pregledne razstave v eminentni kranjski galeriji. »Predstavljam 33 slik v akrilni tehniki, ki sem jih ustvaril v zadnjih dveh desetletjih, in lahko rečem, da gre za moj doslej najkvalitetnejši izbor del, ki sem ga pripravil skupaj s kustosoma razstave ddr. Damirjem Globočnikom in Petro Vencelj.«

Kot zapiše Vencljeva, Bešter skozi likovno govorico skuša prikazati astralni svet oziroma stanje zavesti. »Želi odriniti zapah, ki nas od tega sveta loči, in nas neposredno sooča z zanimivo alogično logičnostjo … Meje naših izkušenj so se, kakor v sanjah, razmaknile. Veliko pozornosti posveča raziskovanju prostora ali bolje rečeno – prostorov. Vanje vstavlja poslikane kmečke skrinje, gobje združbe, groteskne obraze, človeške figure (akt, skelet, krojaška lutka), dalijevska jajca, elektronska vezja, kristalne forme in popolnoma irealno skomponirane vsakdanje predmete.«

Vsebina narekuje slikanje

Franc Bešter ima v svoji nadrealistični slikarski maniri ogromno idej, ki se napajajo iz sveta sanj, iz astralnega sveta kabale. Gre za bogat metafizični svet, ki ga vselej, še preden stopi k slikarskemu platnu, v mislih najprej temeljito likovno obdela. Včasih si je pripravljal skice in najboljše zamisli realiziral v sliki, zdaj ideje direktno prenaša na platno. »Če nisem zadovoljen, platno prebarvam in začnem znova. Kot najbrž mnogi umetniki imam včasih močnejše, včasih šibkejše ustvarjalne trenutke,« pove sogovornik, ki je v zgodnjem umetniškem obdobju po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani slikal predvsem v tehniki olje na platno, a se kasneje iz praktičnih razlogov odločil za akrilne barve. »Tehnika je enostavnejša, učinek je podoben kot pri oljih, predvsem pa lahko hitreje delam. Če je Salvador Dali svoj slog izpilil do potankosti in je v sto seansah naslikal tako rekoč popolno sliko, sam slikam hitreje in za posamezno sliko potrebujem le kakih pet seans,« pove Bešter, ki je kljub temu v zadnjih letih svoje slikanje precej izpopolnil. Bolj je izkušen, pravi. Seveda mu je blizu nadrealizem, bolj kot Dali sta mu všeč Giorgio de Chirico in Rene Magritte.

Ko slika figuro, se ne drži vedno pravih razmerij, saj sam pravi, da so tudi v sanjah stvari relativne in pogosto nenavadne, čudne. »Prizori so podobni tistim iz našega sveta, a je nenavadno, da stavbe lebdijo v zraku, da iz kremne rezine raste drevo … Motivom prilagajam tudi format slike,« nadaljuje avtor razstavljenih del. Blizu mu je kontrast med rdečo in zeleno, s čimer želi izraziti tudi določeno energijo. Kot zapisano, so njegovi osrednji motivi slaščice, križanke, knjige, šahovske figure, predmeti iz kmečkega okolja, predvsem pa gobe. »Podobe so iz materialnega sveta, so tisto, kar sem si zapomnil in čemur pripisujem neki pomen. Kot strasten gobar v gozdu recimo vidim ogromno gob, ampak vidim jih tudi v sanjah in tam imajo na klobukih sneg, kar pa je nenavadno,« pove slikar, doma iz Zgornje Besnice.

Likovno in literarno

V preteklosti je nekaj let tudi poučeval na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju ter na Gimnaziji Jesenice, od leta 2004 pa deluje kot samostojni delavec v kulturi. Slika tudi po naročilu, s čimer si, kot pravi, zasluži vsaj za material. Mnogi so navdušeni nad njegovim nadrealizmom, spet drugi ne. »Družina iz okolice Kranja recimo na vsaki moji razstavi kupi dve ali tri slike in ima doma že zajetno zbirko, prav tako si zbirko mojih slik ustvarja brat.« Ugotavlja, da sta likovna izobrazba in kultura v Sloveniji precej nizki. »Ljudje pogosto menijo, da je slikarstvo popoldanski hobi, nekaj za veselje. Ne vedo pa, da slike temeljijo na tridesetih letih razvoja, dela in garanja.«

Na razstavi so na ogled tudi slikanice, ki jih je ilustriral. V letu 2010 je likovno opremil kar sedem slikanic, poskuša pa se tudi kot pisec. V samozaložbi je izdal dve, kot pravi, filozofsko-teološki knjigi: leta 2000 Nebeško kraljestvo in leta 2005 še Potovanje zavesti. Zadnja leta je intenzivno pisal precej obsežen fantazijski roman z naslovom Zaklad belega mesta, ki ga je že poslal v branje na nekaj založb. Pred tremi leti je Kulturno društvo Jožeta Paplerja ob svoji stoletnici izdalo Beštrovo pesniško zbirko Poeme.

»Ob slikanju pišem tudi pesmi, v knjigah pa obdelujem filozofske teme. Lahko rečem, da se slikanje in pisanje pri meni dopolnjujeta – če ne bi vzporedno s slikanjem tudi pisal, bi najbrž tudi slabše slikal in obratno. Čutim, da potrebujem oboje,« še dodaja Franc Bešter, katerega sanjski svetovi bodo Galeriji Prešernove hiše na ogled do 5. julija.