Merjasci zrastejo do dva metra v dolžino in tehtajo lahko tudi približno 200 kilogramov. Glavna naravna sovražnika divjega prašiča sta volk in ris, mladiče uspešno lovijo tudi lisice. Podnevi pogosto ležijo, zvečer pa se odpravijo na pašo. Najprej rijejo po gozdnih tleh, kjer iščejo koreninice, ličinke žuželk, črve, polže, jajca in mrhovino. Ko se znoči, se odpravijo na polja, kjer se prehranjujejo s kmetijskimi pridelki in pri tem povzročajo veliko škodo. Teknejo jim žir, želod, lešniki, kostanj, krompir, korenje in drugo, kar je mogoče najti v ali na tleh. Foto: Pixabay
Merjasci zrastejo do dva metra v dolžino in tehtajo lahko tudi približno 200 kilogramov. Glavna naravna sovražnika divjega prašiča sta volk in ris, mladiče uspešno lovijo tudi lisice. Podnevi pogosto ležijo, zvečer pa se odpravijo na pašo. Najprej rijejo po gozdnih tleh, kjer iščejo koreninice, ličinke žuželk, črve, polže, jajca in mrhovino. Ko se znoči, se odpravijo na polja, kjer se prehranjujejo s kmetijskimi pridelki in pri tem povzročajo veliko škodo. Teknejo jim žir, želod, lešniki, kostanj, krompir, korenje in drugo, kar je mogoče najti v ali na tleh. Foto: Pixabay

Divji prašiči so se v gozdu nad Celjem pojavljali že prejšnja leta, nikoli pa niso prišli tako blizu naselja, povedo domačini. Zadnje mesece imajo tako okrog hiš razrite travnike, opažajo, da prihajajo skoraj vsako noč, nekateri so tudi videli samice z mladiči.

"Divji prašiči v urbano okolje v mesta prihajajo zaradi dveh vzrokov: prvi je mir, v mestih se jih ne lovi, se jih ne preganja; drugi je pa hrana," je dekan Fakultete za varstvo okolja Boštjan Pokorny pojasnil, da divji prašiči v mestu najdejo hrano in mir pred lovci.

Privlačijo jih zlasti biološki odpadki, težavo predstavlja tudi hrana, ki jo ljudje puščajo za prostoživeče mačke. "In seveda potem ravno ti briketi vlečejo divje prašiče v ta okolja," je nadaljeval Pokorny.

Na nelovnem območju so lovci nemočni

Prebivalci so se obrnili na lovce, a ti kaj dosti ne morejo storiti. "To pa zato, ker lovci na tem področju ne smemo izvajati lova, ker to spada med nelovno površino," je nemoč lovcev, ki lahko divje prašiče na tem območju zgolj opazujejo, pojasnil Zdravko Mastnak iz Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje.

Nevarna zgolj svinja z mladiči

Razrita je tudi priljubljena sprehajalna pot v mestnem gozdu, ob poti je otroško igrišče, a pristojni zagotavljajo, da nevarnosti ni. "Divji prašič je vrsta, ki se človeka načeloma boji, razen v izjemnih primerih, takrat ko ima svinja še zelo majhne, nebogljene mladičke," je poudaril Peter Terglav s celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Čeprav odstrel divjih prašičev ni omejen, je njihovo število v zadnjem času precej poraslo. "V normalnih časih je bila v glavnem rodnost divjih svinj v mesecu februarju, konec januarja, zdaj pa dejansko že skoraj celotno leto," je pojasnil lovec Mastnak.

Da se bo naraščanje njihove populacije pri nas nadaljevalo, kažejo tudi napovedi, kar pomeni, da se bodo divji prašiči vedno bolj pojavljali tudi v urbanih okoljih.

Prebivalci celjskega naselja Lisce zaskrbljeni zaradi divjih prašičev