Petek, 11. 8. 2023, 22.08
8 mesecev, 3 tedne
Športnost in električni avtomobili
Ko trčita dva svetova, razmak med zagovorniki pa je vse večji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,23
Dilema o tem, zakaj gromeč klasični motor doživljamo bolj čustveno kot električnega in zakaj nam trenutno podpis strojnega inženirja pomeni več kot ime programerja v ozadju izkoristka visokotehnološkega elektropogona.
Pred desetimi ali 15 leti so bili električni avtomobili sinonim nenavadno oblikovanih in prav nič hitrih avtomobilov. Nato je Tesla izdelala prvi model S, ki je do 100 kilometrov na uro pospešil v dobrih treh sekundah in kljub temu zagotavljal več kot 400 kilometrov dosega. Danes vse več proizvajalcev napoveduje električne športnike. Tesla ima različice performance ali plaid, kjer moč presega tisoč "konjev", športne električne modele bodo imeli pri Volkswagnu, enako Renaultu, tudi prvi kitajski proizvajalci, ki trkajo na vrata Evrope, prinašajo športne modele. Dva primera sta MG 4 in zeekr 001 FR.
Podpis na motorju AMG.
Za zvokom desetvaljnika slišimo tudi pripoved nevidnega inženirja
Avtomobilski navdušenci imajo do visokozmogljivega motorja na notranje zgorevanje poseben odnos. Nekoč so se motorji med seboj bolj razlikovali; tako po posebnostih delovanja, zvoku in tudi tehnično so si bili bolj različni kot danes. Če pustimo ob strani velikoserijske motorje majhnih delovnih prostornin, je izdelava vrhunskega atmosferskega ali prisilno polnjenega motorja pravi tehnični podvig. Strojna in tehnična umetnina.
Ko se oglasi desetvaljnik v superšportnem lamborghiniju ali ferrariju, v njegovem zvoku zaslišimo zgodbo avtomobila, pa tudi pripoved strojnika, ki mu je tako usklajeno delovanje motorja uspelo sestaviti v eno celoto. Zato imamo do takega motorja, ker ga torej združimo z izjemnim inženirskim znanjem osebe z imenom in priimkom – ta pa nadgradi surovo in hladno strojno tehniko – poseben odnos.
Rimac nevera - trenutno vrh električne supešportne ponudbe.
Podpis strojnika na motorju AMG ali programerja na nadzorno-krmilni enoti Rimca?
Drugačen odnos imamo do motorja iz Mercedesovega oddelka AMG, kjer je na motorju podpis inženirja, ki ga je ročno sestavil, kot na primer programerja, ki je spisal kodo in ukrotil zapletene operacije delovanja elektromotorjev, baterijskih sklopov in vseh toplotnih izzivov, ki jih ta tehnologija prinaša. Tudi to znanje je izjemno, vse bolj iskano in prav zagotovo tudi dobro plačano. To skrito znanje, ki ga je s prostim očesom v električnem superšportniku za več milijonov evrov težko opaziti, je v zadnjih letih v visoko orbito avtomobilizma izstrelilo Mateja Rimca, hrvaškega vizionarja, pravega "Elona Muska" iz Svete Nedelje pri Zagrebu.
Vse to znanje omogoča, da najprej ves kompleksen baterijski pogon dobro deluje, da je nato temperatura baterije pod nadzorom in da se vsak od štirih elektromotorjev svoje kolo v dani milisekundi sredi ovinka poganja z ravno pravo količino moči in navora. To so težko predstavljivi izzivi. Ne sliši se jih in še najbolj jih občuti voznik, ki se ima danes možnost zapeljati z vrhunskim električnim (super)športnim avtomobilom.
Toda v praksi čustva še vedno bolj prebudi spomin na ročno sestavljanje termičnega motorja. Strojnik ima še prednost pred programerjem. Klasični športni avtomobil ima na cesti več duše, širšo pripovedno zgodbo kot njegov električni naslednik.
Hitre spremembe: pred 15 leti slovo telefonov z gumbi
Tako avtomobile vsaj čuti večji del generacije, ki se je v mladosti ukvarjala z avtomatikami, "štirkami" in povsem neelektrificiranimi avtomobili. Pogovarjali smo se, koliko ima avtomobil "na števcu", iskali skrivnosti uplinjačev, poznali smo, kaj pomeni "zauh" in podobno. Tej generaciji se nekoč niti sanjalo ni, da v svet avtomobilov prihajajo pojmi, kot so zmogljivost baterije, moč polnjenja, da bo eden od najpomembnejših podatkov postal tisti o razpoložljivih kilovatnih urah.
Še pred 15 leti si enako nihče ni predstavljal, da bodo telefoni izgubili vse gumbe, da bomo v avtomobilih pozabili na cedeje in bomo poslušali glasbo z interneta ter da bomo udobno zleknjeni v sedež lahko sredi parkirišča gledali film v visoki ločljivosti.
Nove generacije prihodnjih voznikov in kupcev avtomobilov, marsikateri med njimi ima že do lastništva avtomobila drugačen odnos kot nekoč, bodo morda čutile drugače.
Renault je s konceptom napovedal športno različico nove električne "petke".
Rekuperacija zavorne energije prinaša dodatno raven vozne dinamike
Električni pogoni prav zagotovo spreminjajo svet športnih avtomobilov. Že klasičen nekoliko zmogljivejši elektropogon ponuja izjemno odzivnost, pospeške in hipno se odziva na še tako majhen gib desne noge. Vsaj milimeter premika pomeni rahel pospešek ali pojemek. Vožnja je natančna in iz tega vidika se noben motor na notranje zgorevanje tej izkušnji ne more približati.
Učinek rekuperacije pred vhodom in celo v prvem delu ovinka je pri nekoliko bolj dinamični vožnji odličen. Voznik se ga hitro navadi in ga začne izkoriščati. Če je sistem rekuperacije dober, mu tudi po zaviti cesti navzdol ni treba več pritiskati na stopalko za zavoro.
Porsche taycan turbo S.
Bodo klasične športne oznake izgubile pomen?
Razvpite športne različice prav zato izgubljajo svoj pomen. Na primer BMW i4 je že v osnovi tako zmogljiv, da brutalna različica M50 navdušuje veliko manj kot v bencinskih vodah. Podobno je s teslo, ki ima različico plaid z več kot tisoč "konji", a je na cesti vse skupaj precej neuporabno. Pri Porscheju se osnovni taycan pelje izjemno hitro in za nameček še bolj varčno kot različici turbo ali turbo S. Zmogljivost elektropogonov je izjemna in zelo hitro preseže še tako dobro cesto.
Fizika pri avtomobilih s precej veliko maso postavlja stroge meje. Športni avtomobil je moral biti vedno ravno prav močan, predvsem pa lahek in zato okretno vodljiv. Pri težjih električnih avtomobilih kljub nižjemu težišču ta dodatna masa povzroči še veliko težav – vsaj pri vsakodnevnih avtomobilih, drugo področje so supešportniki, kot je omenjena hrvaška nevera.
Odpirajo se tudi nove priložnosti za ambiciozne startupe
Elektrika v športnem avtomobilizmu odpira tudi vrata novim tehnološkim rešitvam. Slovenski Elaphe razvija sistem elektromotorjev v kolesih, avstrijski Kriesel Electric je z razvojem visokozmogljivih električnih pogonov in baterijskih sklopov tudi že prodrl na mednarodno raven – Avstrijce je medtem že prevzel ameriški John Deere.
Mednarodna avtomobilska zveza FIA za zdaj o elektriki govori še zelo previdno. Bolj kot izzivi na področju varne uporabe baterij in dosegov jo skrbi pomanjkanje zvoka. Ta je v nekaterih disciplinah pomemben tudi za varnost, še bolj pa ga potrebujejo navijači ob stezi. FIA za zdaj v formuli ena stavi na izkoristek sintetičnih goriv, v svetovnem prvenstvu v reliju na hibridne sklope in enak tip goriva, v relikrosu pa so poskusili tudi že z električnimi specialkami. V dvobojih "ena na ena" je zvok manj izrazit in nujen, toda nedavni požar v Veliki Britaniji – tam sta zgorela dva električna dirkalnika na osnovi lancie delte – obenem kaže, da znanje za nadzor teh sistemov še ni zajelo vseh morebitnih izzivov in nevarnosti. Te pogonske sisteme dobavlja prav avstrijski Kreisel in dokler raziskava za vzrok požara ni končana, novih dirk očitno ne bo.
