Križarka Moskva je bila v uporabi od začetka osemdesetih let. Foto: EPA
Križarka Moskva je bila v uporabi od začetka osemdesetih let. Foto: EPA

"Med vlečenjem križarke Moskva v odrejeno pristanišče je zaradi poškodbe trupa pri eksploziji, do katere je prišlo zaradi požara, ladja izgubila stabilnost. V hudem neurju je potonila," so zapisali na ruskem ministrstvu.

Dodali so, da so posadko evakuirali na bližnje ladje ruske črnomorske flote.

Rusko obrambno ministrstvo je že zjutraj sporočilo, da je na križarki Moskva izbruhnil požar, ki je zajel tudi strelivo, to pa je eksplodiralo. Pri tem je bila ladja huje poškodovana.

Sorodna novica Andrej Androjna: "Če bi križarka prejela zadetek, bi bila to sramota za rusko mornarico"

Guverner Odese Maksim Marčenko pa je že pred tem sporočil, da so ukrajinske rakete pozno v sredo zadele ladjo in jo huje poškodovale. Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič pa je sporočil, da se je s križarko zgodilo nekaj presenetljivega in da ne razumejo točno, kaj. "Počasi gori. Točno zdaj. In zaradi razburkanega morja ni jasno, ali bo lahko pomoč prišla do nje," je zjutraj sporočil v objavi na portalu YouTube, pozneje pa dodal, da je ladja očitno potonila.

Rusko obrambno ministrstvo je te navedbe nato zavrnilo. "Križarka Moskva je še nad gladino," so sporočili. Kot so dodali, je požar lokaliziran in ni več eksplozij streliva, nameravali so jo odvleči do pristanišča.

Raketna križarka Moskva, ki so jo zgradili v ukrajinskem Mikolajivu, je v uporabi od začetka 80. let prejšnjega stoletja. S 510-člansko posadko je med drugim služila tudi v vojni v Siriji, kjer je varovala ruske sile v oporišču Hmejmim. Gre tudi za križarko, ki je ob začetku invazije v Ukrajini zahtevala predajo ukrajinskih sil na Kačjem otoku.

Ukrajinski parlament Rusijo označil za "teroristično državo"

Ukrajinski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je Rusijo označil za "teroristično državo", dejanja ruske vojske med ofenzivo v Ukrajini pa za genocid. Ruska vlada je po novem za Kijev "neonacistični totalitarni režim".

Prizor uničenja v Harkovu na vzhodu Ukrajine. Foto: EPA
Prizor uničenja v Harkovu na vzhodu Ukrajine. Foto: EPA

Obenem je parlament prepovedal proruske simbole, povezane z vojno v Ukrajini, kot sta na primer Z in V.

V podporo resoluciji je glasovalo 354 poslancev in poslank ukrajinskega parlamenta, je na družbenem omrežju Telegram zapisal poslanec Jaroslav Železnjak. Potrebnih je bilo le 226 glasov.

Simboli ruskih oboroženih sil in nekaterih ruskih organov so tako od danes naprej v Ukrajini izrecno prepovedani, ruska vlada je uvrščena med "neonacistične totalitarne režime", dejanja ruske vojske pa so označena kot genocid nad ukrajinskim ljudstvom.

"Ruska federacija je teroristična država, eden od ciljev ruskega političnega režima pa je državni genocid nad ukrajinskim narodom, fizično iztrebljenje, množični umor državljanov Ukrajine," je zapisano v resoluciji.

Obtožbe o genocidu po mnenju ukrajinskih zakonodajalcev potrjujejo "množična grozodejstva" ruske vojske, ki so jih pred kratkim razkrili v Buči, Borodjanki, Gostomelju in Irpinju, kjer razkrivajo umore, ugrabitve, mučenja in posilstva ukrajinskih državljanov.

Ukrajinski parlament je Moskvo obtožil tudi, da poskuša z blokadami uničiti cela mesta. Prav tako so Kremelj obtožili prisilne deportacije ukrajinskih otrok in njihovo posvojitev od ruskih državljanov, s čimer naj bi poskušali izničiti njihovo ukrajinsko identiteto.

Ukrajinski parlament je v resoluciji tuje vlade in zakonodajne organe ter Združene narode pozval, naj dejanja ruske vojske označijo za genocid.

Ta poteza je bila narejena, potem ko je ameriški predsednik Joe Biden ta teden ocenil, da je delovanje ruskih sil proti Ukrajincem enakovredno genocidu, čemur sta pritrdila tudi kanadski premier Justin Trudeau in britanski premier Boris Johnson.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ga je podprl nemški kancler Olaf Scholz, pa je zavrnil eksplicitno uporabo besede genocid, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pozneje označil za "boleče".

Ruske sile naj bi kmalu prevzele nadzor nad celotnim Mariupoljem. Foto: Reuters
Ruske sile naj bi kmalu prevzele nadzor nad celotnim Mariupoljem. Foto: Reuters

Rusija ukrajinsko vojsko obtožuje obstreljevanja naselij v Rusiji

Rusija je obtožila ukrajinsko vojsko, da je obstreljevala naselje Klimovo, približno 10 kilometrov od rusko-ukrajinske meje, in rusko vas v regiji Belgorod na jugu države. V prvem napadu naj bi bilo ranjenih sedem civilistov. Kijev medtem obtožbe zavrača.

"Ukrajinske sile so z dvema težko oboroženima vojaškima helikopterjema nezakonito vstopile v ruski zračni prostor," je v izjavi sporočil ruski preiskovalni odbor. "Izvedli so najmanj šest zračnih napadov na več stanovanjskih stavb v naselju Klimovo," so še navedli preiskovalci.

"Ukrajinske oborožene sile so danes streljale na Klimovo. Zaradi obstreljevanja so bile poškodovane stanovanjske stavbe, več ljudi je ranjenih," pa je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil guverner regije Aleksander Bogomaz. Dodal je, da so na prizorišče prispele reševalne službe.

"Zaradi incidenta v regiji Brjansk je bilo ranjenih sedem ljudi. Vsi poškodovani so v bolnišnici," je za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti potrdil predstavnik ruskega ministrstva za zdravje Aleksej Kuznecov. Dodal je, da sta dva od ranjenih huje poškodovana in potrebujeta operacijo.

Ruska varnostna služba FSB je medtem za rusko tiskovno agencijo Tass sporočila tudi, da naj bi ukrajinske sile streljale na mejno nadzorno točko, kjer je več kot 30 ukrajinskih beguncev prečkalo mejo z Rusijo, toda poškodovanih ni bilo. AFP teh trditev ni mogel neodvisno preveriti.

Medtem naj bi se domnevni zračni napadi ukrajinskih sil zgodili tudi v regiji Belgorod na jugu Rusije. Tamkajšnji guverner Vjačeslav Gladkov je na Telegramu zapisal, da je bila vas Spodarjušino blizu meje tarča napadov ukrajinskih sil. Poškodovanih po njegovih besedah ni bilo, vendar so oblasti zaradi varnosti začasno evakuirale prebivalce iz te in še ene bližnje vasi.

Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov vseh beguncev, saj morajo moški, ki so stari od 18 do 60 let, ostati v Ukrajini. Foto: EPA
Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov vseh beguncev, saj morajo moški, ki so stari od 18 do 60 let, ostati v Ukrajini. Foto: EPA

Današnja poročila o napadih ukrajinskih sil na ozemlju Rusije so bila podana, potem ko je ruska vojska v sredo zvečer zagrozila, da bo bombardirala ukrajinske poveljniške centre v Kijevu in drugih delih države, če bo ukrajinska vojska še naprej napadala rusko ozemlje.

"Opažamo poskuse sabotaž in napadov na rusko ozemlje od ukrajinskih enot," je v izjavi zapisalo rusko obrambno ministrstvo. "Če se bodo takšni primeri nadaljevali, bodo ruske oborožene sile napadle ukrajinske poveljniške centre, vključno s tistimi v Kijevu."

Ukrajina navedbe Moskve zavrača

V Kijevu so medtem po navedbah AFP-ja ruske trditve danes že odločno zavrnili. Ukrajinski svet za nacionalno varnost in obrambo je v izjavi na družbenih omrežjih obtožil Rusijo, da na svojem ozemlju uprizarja teroristične napade, da bi v državi sprožila "protiukrajinsko histerijo".

Spopadi se krepijo na vzhodu države

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je prevzelo nadzor nad večino Mariupolja. Preostale ukrajinske sile pa naj bi onemogočili, so dodali. Ukrajinska stran navedb ni potrdila.

Ameriški inštitut ISW ocenjuje, da bodo ruske sile verjetno prevzele nadzor nad mestom prihodnji teden.

O novih smrtnih žrtvah poročajo iz Harkova. Po raketnem napadu ruskih sil so bili ubiti štirje civilisti, deset je ranjenih, je sporočil tamkajšnji guverner Oleg Sinegubov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile na severu države za seboj pustile veliko min in granat, ki jih zdaj odstranjujejo.

V rednem nočnem nagovoru se je zahvalil Poljski in baltskim državam za njihovo podporo po obisku štirih predsednikov v Kijevu. Pomembno je, da so predsedniki obiskali Borodjanko, kjer so se prepričali o grozotah, je dejal. "Za predsednike je to še en argument, da ostreje pozivajo k oprijemljivim sankcijam proti Rusiji," je povedal.

Ob tem je Zelenski znova pozval Evropsko unijo, naj se odreče ruskim energentom.

Sorodna novica Prebilič: "Evropa je svojo varnostno politiko vsa ta leta naslanjala na Nato"

Odprtje devetih humanitarnih koridorjev

V Ukrajini bodo po dnevu prekinitve danes le odprli devet humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, med drugim iz Berdjanska, Tokmaka, Enerhodarja in Mariupolja, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Iz Ukrajine zbežalo več kot 4,7 milijona ljudi

Od začetka vojne v Ukrajini 24. februarja letos je iz Ukrajine zbežalo več kot 4,7 milijona ljudi, so sporočili Združeni narodi, samo v zadnjem dnevu skoraj 80.000 ljudi.

Svoje domove sta morali zapustiti tudi skoraj dve tretjini vseh otrok, od tega so številni razseljeni znotraj države. Po ocenah Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je znotraj države razseljenih 7,1 milijona ljudi. "Humanitarne potrebe notranje razseljenih ljudi v Ukrajini še naprej naraščajo," so sporočili iz IOM-a.

Največ ukrajinskih beguncev se je zateklo na Poljsko, 2,7 milijona oziroma okoli 60 odstotkov. Skoraj 717.000 Ukrajincev je zbežalo v Romunijo, še okoli 440.000 na Madžarsko ter 326.000 na Slovaško. Veliko Ukrajincev, ki so prečkali mejo z Evropsko unijo, je odpotovalo v druge države članice.

Približno 471.000 Ukrajincev je medtem zbežalo v Rusijo, še 417.650 pa v Moldavijo. V Belorusijo je vstopilo okoli 22.500 ukrajinskih beguncev.

Finska in Švedska razmišljata o vstopu v Nato

Moskva opozarja: Če se bosta Finska in Švedska priključili Natu, bomo namestili jedrsko orožje

Rusija opozarja, da bi ob finskem in švedskem pristopu k zvezi Nato na tem delu ozemlja okrepila obrambo tudi z namestitvijo jedrskega orožja. Finska bo svojo odločitev sporočila naslednji teden.

Finska, ki si deli 1300 kilometrov meje z Rusijo, in Švedska vse od ruskega napada na Ukrajino razmišljata o priključitvi v zvezo Nato. Finska ministrica Sanna Marin je napovedala, da bo država svojo odločitev sporočila naslednji teden.

Že v sredo je namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dimitrij Medvedjev napovedal, da bo v tem primeru Rusija okrepila svoje zračne, kopenske in pomorske sile v Baltskem morju. "Potem ne bomo več govorili o tem, da je Baltik brez jedrskega orožja, ravnovesje bo treba vzpostaviti na novo," je dejal.

"Vse do danes Rusija ni sprejela tovrstnih ukrepov in jih niti ni imela namena sprejeti," je dejal. "Zapomnite si, nismo bili mi tisti, ko so to predlagali," je bil jasen nekdanji ruski predsednik.

Jedrsko orožje v Kaliningradu?

Litva je v odzivu dejala, da grožnje z jedrskim orožjem za Rusijo niso nič novega in da so ga v Kaliningradu namestili že dolgo pred vojno v Ukrajini. Kaliningrad je rusko pristaniško mesto tik ob Baltskem morju, ki pa na vseh straneh meji na Litvo in Poljsko. "Jedrsko orožje je od nekdaj v Kaliningradu, to vedo tako mednarodna skupnost kot države v regiji, vsi se tega zavedajo," je pristavil litovski minister za obrambo Arvydas Anusauskas.

Rusija je leta 2018 sporočila, da je v Kaliningrad odposlala taktično balistično raketo kratkega dosega Iskander (SS-26).

"Nihče si ne želi zvišanja cen in višjih davkov, več napetosti ob svojih mejah, Iskanderjev, hipersonične rakete in ladje dobesedno le korak stran od jedrskega orožja," je dejal Medvedjev. "Upajmo, da bo zdrav razum prevladal," je dodal.

Kijev Zahod poziva, naj v državo pošlje več orožja

Nehammer: Putin je zagotovil oskrbo s plinom

Avstrijski kancler Karl Nehammer je dejal, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin na nedavnem srečanju v Moskvi dejal, da je oskrba Evrope z ruskim plinom zagotovljena. Putin je dejal, da bodo dobavljene v pogodbah dogovorjene količine plina, ki jih bo mogoče plačati v evrih, je Nehammer povedal v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo APA.

Glede Ukrajine je avstrijski kancler dejal, da po njegovi oceni vrata za pogajanja med Kijevom in Moskvo še niso povsem zaprta, a se vedno bolj zapirajo. "V obeh državah imajo vojni način razmišljanja, ampak se zavedajo, da se bo to enkrat moralo končati," je dejal. Vprašal pa se je, ali se lahko vojna konča tako, da bosta obe strani ohranili obraz.

Še prej se napoveduje stopnjevanje vojne v Doneškem bazenu, saj je jasno, da se obe strani pripravljata na intenzivno in s človeškega vidika uničujočo bitko, je dejal avstrijski kancler. Povedal je, da se Putin zaveda, da vojna povzroča gospodarsko škodo Rusiji, a v svoji vojni logiki ne vidi alternative. "Že med pogovorom mi je bilo jasno, da se Putin dobro zaveda, da bo imela vojna hude posledice, tudi za njegovo državo," je dejal.