Večja razlika je nastala zlasti pri cenah energentov, na katere so vplivale tudi višje trošarine na naftne derivate. Ob upoštevanju daljšega obdobja razkoraki med inflacijo doslej niso bili dolgotrajni in so v zadnjih letih v veliki meri z 12-mesečnim zamikom sovpadali s trajanjem učinkov različnih ukrepov.

Precej manjša so nihanja med Slovenijo in evrskim območjem pri razlikah v osnovni inflaciji, ki ne vključuje vpliva cen energentov in nepredelane hrane. Ta razlika se že od začetka preteklega leta ohranja pri okoli dveh odstotnih točkah, navaja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

V Sloveniji se je realni bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 0,2 odstotka. Medletno je bil nedesezonirano višji za 1,1 odstotka, tudi zaradi nižje lanske osnove. Ohlajanje rasti gospodarske aktivnosti se zrcali na trgu dela.

Upočasnjuje se medletna rast števila delovno aktivnih, prav tako se umirja še do sredine leta močno upadanje števila registriranih brezposelnih. Upočasnitev rasti števila delovno aktivnih je značilna za večino dejavnosti, izstopajo pa delovno intenzivne, kot so gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Rast je bila nižja tudi v gostinstvu, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki vključujejo dejavnosti zaposlitvenih agencij.

Kljub umirjanju dinamike zaposlovanja pa je pomanjkanje delovne sile v določenih dejavnostih še vedno velika težava, čeprav je manjša kot pred letom. Okoli polovica podjetij v gradbeništvu, tretjina podjetij v trgovini in četrtina v predelovalnih dejavnostih še vedno poroča, da pomanjkanje kadra omejuje njihovo poslovanje.

To vpliva tudi na povečano zaposlovanje tujih državljanov, katerih število že več mesecev pomeni več kot 90 odstotkov medletnega prirasta števila delovno aktivnih. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je avgusta znašal 14,6 odstotka, kar je odstotno točko več kot avgusta lani. Po deležu so izstopali gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti.

Povprečna bruto plača, ki medletno nominalno ostaja na visoki ravni (avgusta 10,7 odstotka), se ne krepi več. Ob postopno upadajočih cenovnih pritiskih od začetka leta pa realno narašča (4,2 odstotka). Realna rast povprečne bruto plače se tako ob manjših cenovnih pritiskih že dlje časa postopoma krepi, navajajo analitiki Umarja.

V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača avgusta znašala 2,9 odstotka. Najvišja je bila v gostinstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, trgovini in gradbeništvu, ki so dejavnosti z velikim kadrovskim pomanjkanjem in v katerih je splošen dvig minimalne plače na začetku leta zaradi relativno večjega deleža prejemnikov nižjih plač imel največji vpliv. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača realno višja za 6,7 odstotka, k temu pa je predvsem prispeval lanski oktobrski dogovor s sindikati javnega sektorja o dvigu plač.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v letošnjem tretjem četrtletju medletno višji. Znašal je 386 milijonov evrov, v enakem lanskem obdobju pa 177 milijonov evrov. Prihodki so se v tretjem četrtletju medletno zvišali za sedem odstotkov, odhodki pa za 10,4 odstotka.

Povečanje odhodkov je izhajalo pretežno iz povečanih subvencij za blaženje posledic energetske draginje in transferjev neprofitnim organizacijam, kar Umar pripisuje izplačilom v povezavi s sanacijo po poplavah. Velik del rasti je podobno kot v predhodnih četrtletjih izhajal iz rasti plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Podobno visoka kot v predhodnem četrtletju je ostala tudi rast izdatkov za investicije.

Inflacija na območju evra pod tremi odstotki

Letna stopnja inflacije v območju evra je tudi po drugi oceni evropskega statističnega urada Eurostat oktobra dosegla 2,9 odstotka. Septembra je bila 4,3-odstotna. Inflacija v EU je medtem na mesečni ravni upadla s 4,9 na 3,6 odstotka.

Lani oktobra je letna inflacija v območju evra znašala 10,6 odstotka, v EU-ju pa 11,5 odstotka.
Oktobra so imele največji prispevek k inflaciji v evrskem območju cene storitev, in sicer 1,97 odstotne točke. K njej so prispevale tudi višje cene hrane, alkohola in tobačnih izdelkov (+1,48 odstotne točke) ter industrijskih izdelkov brez energentov (+0,90 odstotne točke), medtem ko so jo cene energije ublažile za 1,45 odstotne točke.

Najnižjo letno inflacijo so imele v EU septembra Belgija (-1,7 odstotka), Nizozemska (-1,0 odstotka) in Danska (-0,4 odstotka). Najvišjo pa so imele Madžarska (9,6 odstotka), Češka (9,5 odstotka) in Romunija (8,3 odstotka).
Slovenija je imela šesto najvišjo letno stopnjo inflacije v EU-ju, in sicer je oktobra znašala 6,6 odstotka.