Golob o kanalu C0: O gradbenih dovoljenih ne odloča predsednik vlade

Gradnja kanala C0 je nemoteno potekala več let, a ni motila nikogar, je na seji DZ dejal predsednik vlade Robert Golob. Pristojni so mu zagotovili, da projekt ima pravnomočno gradbeno dovoljenje. "Več kot to, da taka zagotovila dobim, ne morem narediti, lahko pa vsi tisti, ki so zadolženi po zakonu. In to zagotovo ni predsednik vlade," je poudaril.

LJUBLJANA > Kot je v odgovoru na poslansko vprašanje Aleksandra Reberška (NSi) spomnil Golob, se je izvajanje kohezijskega projekta Čisto zate, katerega del je po mnenju dela javnosti sporna gradnja kanala C0, začelo leta 2016 in potekalo "praktično nemoteno do letošnjega leta, ko se mora zaključiti".

Kanal C0 je izpostavil kot alternativo individualnim greznicam, zato je po njegovih besedah nedvomno koristen za širše območje Ljubljane. "Verjamem, da bo na koncu ta projekt zaključen ter da bo zaključen v korist ljudi in okolja," je dejal in izrazil zaupanje v inženirsko stroko.

"Pravna država je tista, ki jo bom spoštoval. Če bo sodišče presodilo v korist investicije, bom spoštoval tako razsodbo, če bo presodilo v njeno škodo, bom spoštoval tako razsodbo. V tem se pač razlikujem od marsikoga," je dodal.

Med postopkovnim predlogom, da DZ na naslednji seji opravi razpravo o premierjevem odgovoru, je Reberšek Golobu prinesel steklenico vode, zaradi česar mu je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič izrekla opomin. Očitala mu je zlorabo postopkovnega predloga in populistično ravnanje.

Nato se je med njima vnel prepir, saj ji je Reberšek med drugim očital odvzemanje časa za predstavitev postopkovnega predloga. Reberška je podprl vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, k doslednemu upoštevanju poslovnika pa je Klakočar Zupančič pozval vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic.

Predlog davčne reforme kmalu in drugačen od napovedi nekaterih funkcionarjev

Vlada bo predlog davčne reforme po besedah premierja Roberta Goloba predstavila v kratkem. "Ta zagotovo ne bo takšen, kot so ga predstavili nekateri politični funkcionarji in zagotovo ne z obdavčitvijo regresa, potnih stroškov ali uvajanjem novih nepremičninskih davkov," je danes v DZ zagotovil Golob.

Davčno reformo je treba po njegovih besedah jemati v širšem kontekstu. "Davčna reforma nikoli ni bila mišljena zato, da bomo z njo polnili državni proračun," je premier odgovoril na poslansko vprašanje Jerneja Vrtovca iz NSi, ki je opozoril, da bo vlada ob napovedi vseh reform in plačnih uskladitev morala poiskati nove vire financiranja državnega proračuna. Zanimalo ga je, kakšna bodo nova davčna bremena in opozoril na nujnost predvidljivosti davčnega okolja.

Golob je spomnil, da je Slovenija za Slovaško druga v Evropi po obdavčitvi dela in najslabša po obremenjenosti s socialnimi prispevki. "Ta del zahteva osvežitev, ki jo bo tudi dobil," je napovedal. Ker je Slovenija po obdavčitvi premoženja na 22. mestu v Evropi, bodo posegli tudi na to področje, ampak, kot je dodal, ne nujno na področje nepremičnin.

Predlogi, ki so doslej zaokrožili v javnosti, po njegovih zagotovilih niso bili ne politično usklajeni ne pripravljeni do te mere, da bi bili zreli za javno obravnavo. Vlada bo predlog v obravnavo in razpravo posredovala v kratkem, a sama davčna reforma ni prioriteta, je dejal. "V ospredju je priprava na ponovno uveljavitev pakta stabilnosti in rasti, na kar se pripravlja cela Evropa," je poudaril.

"Po treh letih izjem, ko je bilo možno financirati proračun skozi prekomerno zadolževanje, se te odpravljajo. Na aprilski seji bo pred vami okvir, ki bo odgovoril na vprašanje, kako bo država zagotovila vzdržnost javnih financ, in v katerem bodo navedeni ukrepi. To pomeni, da bomo morali pri reformah upoštevati fiskalno vzdržnost za dosego manj kot triodstotnega primanjkljaja in zmanjševanje dolga v povprečju za okoli eno odstotno točko na leto," je orisal.

Golob je zagotovil, da so ukrepe preučili makroekonomisti v okviru strateškega sveta za makroekonomska vprašanja. "To bo najboljši odgovor na to, kje bomo našli denar znotraj okvirjev. Če bo treba za to spreminjati zakonodajo, jo bomo, ko bo to treba," je dodal ter spomnil na mini davčno reformo, uveljavljeno z letošnjim letom, v kateri so po njegovih besedah izpolnili napoved, da bodo povečali neto prihodke tistih, ki imajo manj.

Infrastrukturne projekte bi Golob pohitril s spremembo prostorske zakonodaje

Dejstvo, da Koroška še nima avtocestne povezave, je po prepričanju premierja Roberta Goloba sramota. Gre za enega največjih infrastrukturnih projektov, ki ga moramo zaključiti, je poudaril v DZ, ob tem pa dodal, da ima Slovenija na področju umeščanja v prostor slabo zakonodajo. "Mi je še nismo spreminjali, a jo bomo morali," je napovedal.

"Dejansko je sramota, da Koroška še vedno nima avtocestne povezave. Sramota za vse vas, ki ste sedeli v prejšnjih mandatih, je še toliko večja kot za nas, ki smo komaj prišli," je v odgovoru na vprašanje poslanke SDS Alenke Helbl odgovoril premier.

Poslanko je zanimala časovnica projekta, pri čemer je Golob izpostavil, da je vlada Janeza Janše leta 2021 sprejela resolucijo, po kateri naj bi bila cestna povezava zaključena do leta 2027, hkrati pa so vlogo za gradbeno dovoljenje za del od Šentruperta do Velenja npr. vložili šele aprila lani.

To sicer po njegovih besedah v ničemer ne spremeni dejstva, da imamo žal na področju umeščanja v prostor "res slabo zakonodajo, za kar je verjetno odgovoren parlament iz prejšnjih sklicev".

"Mi te zakonodaje še nismo spreminjali, jo bomo pa morali. Vsaka stvar, ki se je lotimo v tej državi, vsaka stvar, za katero ljudje vedo in zahtevajo spremembe, vemo, da se jih nihče ni lotil 10 ali pa 15 let. In žal je tudi ta povezava Koroške do matice rezultat vašega dela v preteklih desetletjih," je dodal.

Korošice in Korošci si, kot je ponovil, zaslužijo avtocestno povezavo s preostalo Slovenijo. "Zaslužili so si jo že pred 10 leti. Jaz se dobro spomnim, kako je bilo nam v Novi Gorici, ko smo jo dobili, zato me ni treba prepričevati, kako potrebna je za Koroško," je še dejal premier.

Parlament je pozval k združitvi moči pri spremembi prostorske zakonodaje, "da bodo časovnice pohitrene".

---