Predsednik Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Predsednik Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Predsednik države Borut Pahor je priredil posvetovanja z vodji poslanskih skupin po tistem, ko je objavil že četrti poziv za kandidate za ustavnega sodnika, saj njegovi prejšnji trije predlogi kandidatov niso dobili zadostne podpore v DZ-ju. Tokrat so na poziv prispeli štirje predlogi, prijavili so se Franci Ježek, Marko Starman, Rok Svetlič in Andraž Teršek. Da bo urad predsednika Pahorja upošteval njegovo kandidaturo, nas je opozoril tudi Marjan Lekše.

Matjaž Han. Foto: BoBo
Matjaž Han. Foto: BoBo

Han: Imena ne želimo razkriti

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je po posvetu s Pahorjem dejal, da so v njihovi poslanski skupini enega od kandidatov že podpirali v preteklosti, a njegovega imena ne želi razkriti, ker se mu zdi nekorektno do vseh štirih prijavljenih kandidatov. Po njegovem mnenju bo kateri koli od kandidatov težko dobil zadostnih 46 glasov podpore v DZ-ju zaradi razdeljenosti v DZ-ju in nasploh zaradi situacije v državi.

Kot je opozoril, mora v državi priti do situacije, ko "se bomo lahko začeli drugače pogovarjati in bomo na pomembne funkcije dobili ljudi, ki lahko opravljajo svojo nalogo". Glede možnosti predčasnih volitev, o katerih je bilo veliko govora v preteklih tednih, pa je opozoril, da imajo ključ do njih opozicijske stranke, ki podpirajo SDS, in posamezniki, ki podpirajo SDS.

"V tej državi pa smo odvisni od dnevne politične forme posameznikov," je dejal. Opozoril je, da se medtem sprejemajo odločitve - denimo predlog proračuna -, ki bodo lahko naredile težave prihodnjim generacijam. "Danes je všečno hoditi po gradbiščih s kapo in čelado. Kdo pa bo to plačal," se je vprašal.

Če ne bo prišlo do predčasnih volitev, v SD-ju upajo, da bodo redne parlamentarne volitve na prvi možni datum, to je konec aprila. To stališče je izrazil tudi predsedniku republike. Kot je dejal Han, namreč nekateri želijo pomikati volitve v maj, da bi na državnozborskih volitvah kandidirali sedanji župani, pa zaradi tega ne bi bilo treba razpisovati nadomestnih volitev v občinah, ki bi ostale brez župana.

T. Vatovec: Nihče nima možnosti za izglasovanje

Tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec meni, da v tem trenutku verjetno nihče od kandidatov nima možnosti za izglasovanje v DZ. Po njegovi oceni je v DZ-ju pat pozicija, kjer ima včasih ena stran, včasih druga večino, če sploh. To je po njegovem mnenju še en jasen pokazatelj, "da bi bilo najmanj elegantno, da bi vse te težave razrešili vseh muk s predčasnimi volitvami".

V Levici še nimajo dokončne odločitve glede podpore kateremu od kandidatov. Sta se pa s Pahorjem dogovorila, da bodo morda opravili še en krog posvetovanj glede na to, kakšni bodo odzivi poslanskih skupin.

S predsednikom republike sta se dotaknila tudi aktualnih tem, pri čemer je Tašner Vatovec izrazil skrb glede STA-ja in splošnega nemira v državi. Vodja poslancev Levice meni, da bi bilo treba v tem trenutku pozvati celotno politiko k predčasnim volitvam, saj je to korak k rešitvi k umiritvi razmer v državi.

Golubović: Prioriteta je umiritev razmer

V LMŠ-ju pa po besedah Braneta Golubovića ocenjujejo, da glede na trenutne razmere v državi, "ko oblast zanika pravno državo, delitev oblasti, ko se arbitrarno izbira, katere določbe zakonov in sodb bo spoštovalo in katerih ne, ko se selekcionira stroko in se je še tiste na koncu ne posluša, ko se ne želi poslušati ljudi, ki so v stiski in jih je strah," ni glavna prioriteta imenovanje ustavnega sodnika, ampak umiritev teh razmer. A to lahko prinesejo samo predčasne volitve, če se za to odloči vsaj 46 poslancev ali predsednik vlade.

"Država potrebuje normalizacijo, ne pa da se delamo, da je vse normalno," je poudaril. Glede morebitne podpore kateremu od prijavljenih kandidatov pa je dejal, da so "konsistentni in se držimo, kar smo ves čas govorili". V preteklosti so v LMŠ-ju predlagali za kandidata Terška, ki sicer ob prvem glasovanju v DZ ni dobil zadostne podpore.

Posvetovanja o ustavnem sodniku

V sredo dodatna sestankovanja

Sorodna novica DZ sklenil, da referenduma o PKP-ju 9 in ukrepih v zdravstvu nista dopustna, Kranjc ni dobil podpore

Pahor se bo v sredo sestal z vodji poslanskih skupin nepovezanih poslancev, DeSUS-a, SAB-a, SNS-a in predstavnikoma narodnih skupnosti. Nato bo izbral kandidata, sledi pa glasovanje v DZ-ju. Predsednik ocenjuje, da bo treba na posvetovanjih še posebej temeljito in skrbno ugotavljati možnosti za zadostno podporo in uspeh kandidature, saj do zdaj ni uspel še nihče v treh poskusih, so zapisali v predsednikovem uradu, ko so sporočili imena prijavljenih kandidatov.

Zakon o ustavnem sodišču določa, da je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Predsednik republike kandidata za sodnika ustavnega sodišča predlaga izmed prijavljenih kandidatov, lahko pa predlaga tudi drugega kandidata ali več kandidatov.

Sorodna novica Teršek po neizvolitvi: "Nisem nikakršna žrtev, žrtve so ljudje na socialnem robu"

Pahor je v prejšnjem krogu predlagal Janeza Kranjca, ki je na glasovanju v DZ-ju prejel 45 glasov, torej en glas premalo. V drugem krogu je predlagal Anžeta Erbežnika, ki je prejel 44 glasov, v prvem krogu pa Andraža Terška, ki je prejel še dva glasova manj.

Če bo tokratni kandidat potrjen, bo nasledil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že julija lani.