Velenjska občina je tako Teš kot Premogovnik Velenje ob tem pozvala, naj pri razvoju strategij dejavno sodelujeta z lokalnimi skupnostmi, njuni strateški načrti pa naj bodo usklajeni z vsemi deležniki. Velenjski svetniki pričakujejo, da bosta družbi svoje dejavnosti najmanj enkrat letno predstavljali na sejah sveta.

Kako nameravajo proizvajati električno energijo?

Sorodna novica Velenje: Kdaj bi zaprli premogovnik in kako nadomestili vir ogrevanja ter delovna mesta?

Kot je na seji mestnega sveta povedal generalni direktor Teša Branko Debeljak, se bo treba v prihodnje pri nadomeščanju elektrike iz elektrarne pogovarjati o kombinaciji večjega števila ukrepov, saj ne obstaja ena sama rešitev. To po njegovih besedah pomeni, da se bo treba pogovarjati tako o uporabi sončne, vetrne in hidro energije kot tudi jedrske energije.

Na objektih Teša nameravajo po njegovih besedah postaviti sončne elektrarne. Razmišljajo tudi o postavitvi enote, ki bi lahko uporabljala več vrst goriva, in plinsko parne enote. Veliko se pogovarjajo tudi o proizvodnji vodika.

Debeljak je ob tem ocenil, da bo verjetno težko nadomestiti celotno proizvodnjo elektrike, ki jo pridobivajo iz velenjskega lignita.

Rudnik bodo zapirali še desetletja

Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je opozoril, da vlada še ni sprejela zakona o zapiranju rudnika in prestrukturiranju Šaleške doline. Poudaril je, da premogovnik načrtuje proizvodnjo lignita do leta 2033, ko naj bi se proizvodnja ustavila.

"To pa ne pomeni, da se bodo končale vse dejavnosti, saj bo treba zapreti 50 kilometrov podzemnih rovov in sanirati 1100 hektarjev pridobivalnega prostora. Ocenjujemo, da bomo potrebovali nekje med 15 in 20 let, da se vsi podzemni prostori zaprejo in da se rudniške površine sanirajo tako, kot je treba," je dejal.

V premogovniku je zaposlenih 2000 ljudi, cilj družbe pa je, da se po prenehanju izkoriščanja premoga večina teh delovnih mest nadomesti med drugim z dejavnostmi, kot je izdelava težke mehanizacije za gradbeništvo.

Premogovnik letos po njegovih besedah načrtuje za 300.000 ton večjo proizvodnjo lignita, kot je bilo sprva načrtovano. Letos naj bi tako velenjski knapi proizvedli 2,5 milijona ton lignita. Ob takšni dinamiki proizvodnje uvoz tujega premoga ne bi bil več potreben.

"Če želimo povečati proizvodnjo, moramo načrte za povečanje poznati vsaj eno leto vnaprej, saj je treba za to pripraviti in izdelati podzemne prostore za en odkop," je še dejal Mavec.

Prenova daljinskega ogrevanja

Direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja je predstavil prenovo daljinskega sistema ogrevanja Šaleške doline. Prva faza prenove je razdeljena na tri podfaze.

Prva se nanaša na obnovo obstoječega omrežja, kar pomeni izolacije in podporja v dolžini preko osem kilometrov, druga predvideva obnovo 12 večjih toplotnih podpostaj in 84 internih toplotnih podpostaj v večstanovanjskih blokih in pripadajočega omrežja v dolžini več kot tri kilometre, tretja podfaza pa umestitev prvega obnovljivega vira proizvodnje toplote, in sicer večje toplotne črpalke na čistilni napravi Šaleške doline, kjer bi z izkoriščanjem odpadne vode in ustanovitvijo energetske skupnosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov prišli do prvega obnovljivega vira.

Trenutno je, tako Škarja, obstoječi sistem daljinskega ogrevanja vezan na enega proizvajalca toplote, a to je Teš, iz katerega bo še neka časa prihajala večina toplotne energije za ogrevanje Šaleške doline.