REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Čestitke SPS: Danes je 22. julij, Dan vstaje slovenskega naroda

Čestitke SPS: Danes je 22. julij, Dan vstaje slovenskega narodaDanes je 22. julij, na ta dan pa se je v Socialistični republiki Sloveniji praznoval – Dan vstaje slovenskega naroda. Na to je danes spomnila tudi Socialistična partija Slovenije. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Danes je 22.julij, na ta dan pa se je v Socialistični republiki Sloveniji praznoval – Dan vstaje slovenskega naroda.

Na to je danes spomnila tudi Socialistična partija Slovenije.

Slovenija se je namreč odzvala pozivu KPJ za  boj proti okupatorjem naše domovine in 22. julija 1941 so pod Šmarno goro v Ljubljani počili prvi streli za svobodo Slovenije.

Kot poroča Zgodovina na dlani je 22. julija leta 1941 Šmarnogorska ilegalna skupina izvedla prvo oboroženo akcijo med Tacnom in Šmartnim v podnožju Šmarne gore, s čimer se je aktivno pričela narodnoosvobodilna vojna v Sloveniji.

Ta dan je bil kasneje zaznamovan kot dan vstaje naroda Slovenije. Po tej akciji se je skupina združila še z dvema skupinama, da bi dva dneva kasneje (24. 07. 1941) skupaj ustanovili Rašiško partizansko četo, ki je sredi avgusta že imela okoli 65 borcev.

Četa je razširila svoje dejavnosti na območje Tacen – Črnuče – Vodice – Smlednik in je uničevala telefonske povezave ter lastnino okupatorjev.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kot odgovor na pogoste napade Rašiške čete, ki je 18. septembra ubila pet nemških okupatorjev, je dva dneva kasneje (20. 09. 1941) nemški policijski bataljon zažgal vas Rašica, prebivalstvo pa izselil v Bosno.

Rašica je bila prva od številnih slovenskih vasi, ki so med vojno doživele podobno, tragično usodo.

Po koncu vojne je bila vas obnovljena.

Po osamosvojitvi so nove oblasti ta praznik »izbrisale«.

Praznik je ostal kontoverzen.

Desni mediji ga še danes kritizirajo kot bajko oblasti, ki se je igrala s prazniki, zgodovino in ljudmi, ki so se tega dne začeli pobijati med seboj.

Volkmerjev prehod - zažgani avtomobili, delo mladih komunistov
Volkmerjev prehod - zažgani okupatorjevi avtomobili, delo mladih komunistov. Vir: Posnetek zaslona

»Tega dne so komunistični aktivisti iz Rašiške čete, ustanovljene le tri dni prej, načrtovali napade na tri Slovence, 'izdajalce', ki jih je bilo po njihovem mnenju potrebno odstraniti. Delno uspešen je bil le napad na orožnika Franca Žnidaršiča, Slovenca v službi ohranjanja reda in miru. V tem poskusu umora ob vznožju Šmarne gore hudo ranjen Žnidaršič je bil pred vojno poveljnik orožniške postaje v Šentvidu, po okupaciji pa je delal kot tolmač na orožniški postaji v Šmartnem,« dogodek opisuje Domovina.

Zgodovinar Jože Dežman pa je v pogovoru za revijo Mladina 26. marca 2005 med drugim dejal, da »Žnidaršič in še dva Slovenca, ki so ju skušali umoriti ta dan, prav gotovo niso bili fašistični okupatorji, saj sta bila na primer Žnidaršičeva sinova kasneje partizana in tudi njemu partizani niso več očitali izdaje in fašizacije.«

Kot piše upokojeni generalmajor Marijan F. Kranjc, je bil 22. julij kot dan vstaje v Sloveniji na hitro izbran leta 1951 po sugestiji Edvarda Kardelja, ki ni hotel, da se Slovenci bahajo s 27. aprilom kot dnevom OF in upora, saj so v Srbiji kot dan vstaje proglasili 4. julij 1941.

Pred tem datumom je bilo v Sloveniji res že več oboroženih akcij proti dejanskemu okupatorju. Proti nemškemu okupatorju so se že 29. aprila 1941 prvi uprli SKOJ-evci (člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije). Še istega dne so nacisti zaprli 11 Mariborčanov, kasneje pa še 60.

Skupina mladincev je v središču okupiranega Maribora v zgodnjih jutranjih urah 29. aprila 1941, v času policijske ure, pri hotelu Zamorec v Volkmerjevem prehodu zažgala dva okupatorjeva osebna avtomobila. Uporniška akcija le tri dni po Hitlerjevem obisku je bila za nemške okupatorske oblasti nekaj nepojmljivega. Okupator je zaprl veliko Mariborčanov, vendar ni nikoli odkril, kdo je izvedel prvo uporniško akcijo v Sloveniji.

Proti italijanskemu okupatorju so se člani TIGR-a upirali že vse od ustanovitve septembra leta 1927, kot prva žrtev tega boja pa je 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem umrl vodja vojaškega dela organizacije Danilo Zelen.

Janševa vlada je prav ta dogodek poskušala povzdigniti na raven nacionalnega praznika, kar pa se sicer ni posrečilo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek