Ali je imela kakšno slabo izkušnjo samo zato, ker je ženska? "Nešteto njih, seveda," pravi. In opozarja: "Nekako smo še vedno tudi v Sloveniji vpeti v določene stereotipe."

Pogovor s predsednico Natašo Pirc Musar pred 8. marcem, mednarodnim praznikom žensk

"Želela bi si, da bi ženske večkrat odreagirale na šovinistične opazke moških. Zdi se mi, da včasih kar utihnemo in pustimo, da gre mimo. Treba se je oglasiti," poudarja. Zadnji tak primer je bila decembrska objava enega od slovenskih časopisov, v katerem so novico o posvetu slovenske diplomacije opremili s karikaturo treh najvišjih političark v državi – predsednice republike, predsednice državnega zbora in zunanje ministrice - z golimi oprsji. "Popolna degradacija vsega, kar smo govorile kot političarke," je jasna Nataša Pirc Musar.

Ali enakopravnost žensk v Evropi še vedno ni nekaj samoumevnega? "Se bojim, da še vedno ne, zato danes še vedno govorimo o kvotah žensk v politiki," odgovarja predsednica republike. "Evropska unija je pred kratkim sprejela pravilo, da morajo družbe, ki kotirajo na borzi, imeti v upravah vsaj eno tretjino žensk. Skratka, to nam na tej poti zagotovo pomaga in nikoli te bitke ne bo konec."

Ambiciozna karieristka. … Da bi kdaj kakšnemu moškemu rekli kaj takega, nisem slišala.

Nataša Pirc Musar

Prepričana je, da je sinergija med ženskami in moškimi tista, ki lahko naredi svet lepši. "Vsi bi se morali zavedati, da bi bila vsaka država, vsaka družbena skupina neskončno nespametna, če bi zanemarila polovico svojega družbenega potenciala. To ženske namreč smo, polovica potenciala," poudarja predsednica. Ob tem pa dodaja: "Znanstvene analize so pokazale, da je tam, kjer so v upravah in v vodstvu podjetij ženske, dobiček višji."

Ženske gotovo potrebujejo svoj praznik, zato da ozaveščamo o pomenu pravic žensk, pravi Nataša Pirc Musar. "V Združenih narodih so naredili izračun, da če od danes ne naredimo čisto nič več, smo pa že veliko, bomo potrebovali 140 let, da bomo ženske popolnoma enakopravne. To je dolga doba."

"Potrebujemo enakopravnost, ne rožic in bonbonov"

"Malo je brez zveze ta praznik, da enkrat na leto dobimo vrtnico. Včasih pa je pomembna simbolika. Ampak to vedno implicira inferiornost. Vedno pravim, ko bo praznik za stare, bele moške, potem smo nekaj dosegli," je dejala ameriška pisateljica Erica Johnson Debeljak, ki že desetletja živi v Sloveniji. "Mogoče ne potrebujemo rožic in bonbonov, ampak enakopravnost," je dejala igralka, samostojna umetnica Alenka Marinič.

Več o tem, kako o položaju žensk v Sloveniji razmišljajo predsednica, pisateljica in igralka, v prispevku Jasne Krljić Vreg.

Hvala za rože