Plemljeva poletna rezidenca na Bledu, ki jo je znameniti matematik zapustil Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije / Foto: Tina Dokl

Blejski matematik svetovnega slovesa

Letos mineva sto petdeset let od rojstva Blejca Josipa Plemlja, ki velja za enega najuspešnejših in svetovno znanih slovenskih znanstvenikov. Uveljavil se je zaradi izjemnih dosežkov in pionirskega dela v matematiki, poleg tega je neprecenljiv njegov prispevek k ustanovitvi in razvoju Univerze v Ljubljani, njegovo dolgoletno pedagoško delo pa je imelo globok vpliv na oblikovanje akademske krajine. Obletnico so v Plemljevem rojstnem kraju počastili z dnevom odprtih vrat njegove vile in spominsko slovesnostjo, ki jo je priredil Zavod za kulturo Bled v sodelovanju s partnerji.

Na Bledu so po Josipu Plemlju poimenovali osnovno šolo. V vili Perun, njegovi blejski poletni rezidenci, je na ogled spominska soba. Doprsni kip v spomin nanj so odkrili leta 1973. Sprva je bil postavljen pred Plemljevo vilo, danes pa stoji v parku pred Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled.

Josip Plemelj, rojen 11. decembra 1873 v vasi Grad pod grajskim hribom na Bledu, je že od zgodnjih let kazal izjemno nadarjenost za matematiko ter se z navdušenjem in radovednostjo oziral v zvezdnato nebo. Po uspešno opravljeni maturi je študiral matematiko, fiziko in astronomijo na Dunaju. Četudi je sprva želel zaključiti študij astronomije, je leta 1898 doktoriral iz matematike z disertacijo s področja diferencialnih enačb. Plemelj je svoje znanje nadgrajeval v Berlinu in Göttingenu. Po končanem študiju je naletel na nekaj začetnih ovir pri iskanju zaposlitve, a njegova ostra inteligenca in strokovnost nista ostali neopaženi. Leta 1902 je postal privatni docent na dunajski univerzi, kasneje je bil asistent za matematiko na tehniški visoki šoli, imenovan je bil tudi za rednega profesorja na univerzi v Černovicah.

V Ljubljano se je vrnil po vojni, da bi pomagal pri ustanovitvi univerze in izobraževanju novih rodov matematikov. Leta 1919, ko je bila ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani, je Plemelj postal njen prvi rektor, vse do upokojitve leta 1957 pa je tam deloval kot profesor matematike. V svoji pedagoški karieri je izobrazil vrsto slovenskih matematikov, znano je, da štirideset let brez njegove navzočnosti ni minil niti en diplomski zagovor. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od njene ustanovitve leta 1938. Prav tako je bil član jugoslovanske, srbske in bavarske akademije znanosti. Za svoje delo je prejel številna visoka priznanja. Leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1963 pa častni doktorat Univerze v Ljubljani. Umrl je 22. maja 1967 v Ljubljani.

Rešil Riemannov problem

Med glavna področja Plemljevega raziskovalnega dela štejejo diferencialne in integralske enačbe, teorija potenciala in funkcijska teorija. Z razrešitvijo Riemannovega problema, ki govori o obstoju diferencialne enačbe s podano monodromsko grupo, se je Plemelj uvrstil med najpomembnejše matematike v začetku 20. stoletja. S tem problemom so se matematiki ukvarjali vrsto let, a niso našli splošne rešitve. Ključ do rešitve je Plemelj našel v izreku o robnih vrednostih analitičnih funkcij, danes znan pod imenom Plemljeve formule, ki so omogočile, da je problem prevedel na preprost sistem linearnih integralskih enačb. Pomembno je tudi njegovo delo v teoriji uniformizacije algebraičnih enačb in v teoriji univalentnih funkcij. Prvi je odkril formulacijo Koebejevega izreka o analitičnem raztegu slik. V teoriji diferencialnih enačb se je ukvarjal predvsem z enačbami Fuchsovega tipa in s Kleinovimi izreki.

Po njem imenovana šola

V Plemljevem rojstnem kraju na Bledu nanj spominja doprsni kip v parku pred Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled. Kip, ki je delo kiparja Zdenka Kalina, so odkrili leta 1973, ob stoti obletnici Plemljevega rojstva. Postavila sta ga Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in takrat še skupna Občina Radovljica. Spomenik stoji v neposredni bližini Plemljeve vile, v kateri je znameniti matematik preživel zadnja leta svojega življenja. Vilo je zapustil omenjenemu društvu, ki jo še danes upravlja. V njej je na ogled Plemljeva spominska soba, v kateri so razstavljeni nekateri njegovi osebni predmeti. Po njem se danes imenuje tudi osnovna šola na Bledu.

Spominski kovanec

Kot je dejal nekdanji blejski župan, etnolog in geograf Janez Fajfar, ki je ob ponedeljkovem dnevu odprtih vrat vodil obiskovalce po Plemljevi blejski vili, je Josip Plemelj eden najpomembnejših Blejcev, ki se je kot izjemen znanstvenik odpovedal znanstveni karieri in odločilno pripomogel k ustanovitvi ter razvoju prve slovenske univerze. »Bil je zaveden Slovenec, izredno natančen, predaval je brez zapiskov, na pamet. Uživa izredno spoštovanje med vsemi, ki jim je delil znanje. Slovenci sicer Plemlja premalo poznamo in mu za njegovo delo nismo dovolj hvaležni,« je dejal Fajfar, ki je zadovoljen, da je ob letošnjem jubileju Banka Slovenije izdala spominski kovanec, žal pa mu je, da Pošta Slovenija ob tej priložnosti ni izdala spominske znamke, posvečene Plemlju.

Dokumentarni film

Stopetdeseto obletnico rojstva Josipa Plemlja so na Bledu zaznamovali minuli ponedeljek, ob njegovem rojstnem dnevu. Zavod za kulturo Bled je v Festivalni dvorani pripravil spominsko slovesnost v sodelovanju z Občino Bled, Univerzo v Ljubljani, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja Bled. Predstavili so najnovejši dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča po scenariju Boštjana Kuzmana, ki oživlja življenjsko zgodbo tega izjemnega Slovenca. Življenje in delo Josipa Plemlja je predstavila tudi direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan, ki je dejala: »Blejci se zavedamo, da Josip Plemelj še danes velja za pomembnega klasičnega matematika, zato je prav, da mu ob obletnici rojstva namenimo posebno pozornost tudi v njegovem rojstnem kraju.«

Dragocene spomine o Josipu Plemlju sta z njimi delila Plemljeva sorodnica in nekdanja učiteljica matematike Alenka Plestenjak in prof. dr. Anton Suhadolc, Plemljev učenec in nekaj časa tudi sodelavec. »Plemelj je bil izredno navezan na Bled, kjer je rad preživljal zlasti tople mesece. Izvedeli smo tudi, da se na predavanja nikdar ni vrnil 1. oktobra, temveč šele 3. novembra,« je kot zanimivost dodala Ferjanova.

Plemljeva zapuščina živi

Pod taktirko voditelja Nika Škrleca so domači in gostujoči ustvarjalci, med njimi pevka Malaika Banumiane Katrašnik ter ukrajinski baletni par Anastasia in Denis Matvienko, ustvarili večer, prepleten z zgodbo o Josipu Plemlju. Da zgodba o Plemlju in njegovi ljubezni do matematike in astronomije živi še danes, dokazuje generacija mladih talentov, ki prihajajo tudi z blejske osnovne šole. Eden izmed njih je Žan Ambrožič, letošnji prejemnik olimpijske bronaste medalje za fiziko in srebrne olimpijske medalje za astronomijo in astrofiziko, ki je na slovesnosti pokazal svoje znanje.

Slovesni dan se je začel z ogledom spominske sobe v vili Perun, Plemljevi poletni rezidenci, kjer je svoje bogato znanje o Josipu Plemlju z obiskovalci delil Janez Fajfar. K bližnjemu kipu prof. dr. Josipa Plemlja pa sta skupaj z županom Občine Bled Antonom Mežanom položila venec.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

oblačno
vlažnost: 75 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

10/16

torek

-2/14

sreda

2/12

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

DELAVNICE / Šenčur, Tupaliče, 16. april 2024

Muzicirajmo skupaj, kulinarična delavnica

IZLETI / Cerklje, 16. april 2024

Planinski izlet DU Cerklje

PREDAVANJA / Škofja Loka, 17. april 2024

O ukvarjanju s homeopatijo

PRIREDITVE / Naklo, Preddvor, 18. april 2024

Digitalna tehnologija, družabne igre, zdravi odnosi

IZLETI / Naklo, 18. april 2024

S kolesom v Otoče

IZLETI / Kranj, 18. april 2024

Planinsko-pohodniški izlet na Jelenk

PRIREDITVE / Kranj, 18. april 2024

Navigacija ?GPS v gorah

PRIREDITVE / Milje, 18. april 2024

Koncert citrark Notice

 

 
 

 

 
 
 

Za pravico do groba in spomina / 10:49, 16. april

Za 70% SLO populacije je to drugorazredna tema. Slovenci radi mečejo v brezna in jame kar jim je viška v kleti in okoli hiše. Takrat so bili...

Za pravico do groba in spomina / 19:13, 15. april

Cerkev in Dežman bodo še trdili, da so se domobranci borili za svobodno Jugoslavijo. Kaj pa če bi še pogledali koliko gorja so naredili sami...

Neznanka vstopila v odklenjeno stanovanje / 19:09, 15. april

Stari časi, ko si pustil odklenjena vhodna vrata v stanovanje in šel brez skrbi naokoli, so že zdavnaj minila. Ampak nekateri se teh navad ne morejo znebiti, potem je pa groza.

Če operater konča v stečaju / 19:07, 15. april

Sam se v ta predlog za stečaj ne vtikam, ker enostavno ne poznam dobro situacije. Me pa na splošno moti, v kolikor gre kdo v stečaj, podjetj...

Dela na Betinu predčasno končana / 09:47, 15. april

Skupni načrt, časovnica se mi pa za ta projekt, ki ni majhen, zdi precej čuden. Okoli Bleda bi morala biti obvoznica fertik, tko da bi sedaj...

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?