Alma in Simona izginili med sprehodom, Julijo odpeljala mama, 12-letna Maja se ni vrnila z igranja na hodniku bloka ...
Lani je bilo število pogrešanih oseb 473, vendar so večino izmed njih kmalu po izginotju našli. Med njimi so žal našli tudi 43 mrtvih. Več o tem preberite tukaj. Za nekaterimi pa se izgubi vsaka sled in jih ne uspejo najti. Takih je trenutno 94 Slovencev in Slovenk. Najdlje je pogrešan Franc Selišnik, ki je neznano kam izginil leta 1969.
Zgodbe izginulih so različne, vse pa za sabo puščajo veliko bolečine in prelitih solza njihovih domačih. Spomnimo se nekaterih najbolj odmevnih izmed njih.
Julija Pogačar in Smrekar Melisa
10-letna Julija Pogačar, sestrična našega svetovno znanega kolesarja Tadeja Pogačarja, je izginila leta 2021. Na pot je odšla s svojo mamo Meliso Smrekar, ki je nekaj tednov pred odhodom zaprla svoj s. p. ter se v Meliso preimenovala iz Nataše Brumen, kot ji je bilo ime do takrat. Za njima se je izgubila vsaka sled. Julijin oče ne ve, kje je njegova hči, nad katero ima polno skrbništvo. Ve, da je bila nekdanja partnerica sledilka predavateljice novodobne duhovnosti Lane Praner, ki med svojimi oboževalci velja za osebo, ki je vez »s fizičnimi svetovi tujih planetarnih Ozvezdij«, kot se je opisala sama na svoji spletni strani.
Pogačar je že na spletni strani findjulija.com zapisal, da sta Julija in mama odšli skupaj z zakoncema iz Slovenije; slednja sta prav tako sledilca Lane Praner, za katerima naj bi se po lanskem novembru izgubila vsaka sled. Več o tem primeru lahko preberete tukaj.
Alma Novljan
Veliko smo pisali o nenavadnem izginotju Domžalčanke Ane Novljan leta 2019. Za njo se je med sprehodom po Mljetu izgubila vsaka sled. To, da se je 63-letnica vdrla v zemljo, je še toliko bolj nepredstavljivo, saj v eni največjih iskalnih akcij na Hrvaškem niso našli niti koščka majice, klobuka ali očal. Iskali so jo gorski reševalci, gasilci, policija, vojska, potapljači, čuvaji nacionalnega parka. A brez uspeha.
Domžalčanka je izginila 25. junija, ko sta z možem hodila po otoku. Žena je odšla naprej, on pa ji je sledil. Nekje na poti je Alma izginila, zaradi česar je mož Janez prijavil pogrešanje. Stekla je obsežna iskalna akcija, vendar ni obrodila sadov. Za informacije, ki bi lahko privedle do nje, je družina ponujala celo deset tisoč evrov nagrade. Mož in sin sta se aktivno vključevala v iskanje, Janez je celo nekaj dni spal na klopci blizu lokacije, kjer sta se zadnjič videla. Posebej ga je skrbelo tudi dejstvo, da ima žena, s katero bi letos praznovala 44 let poroke, obliko epilepsije in bipolarno motnjo. Več o tem preberite tukaj.
Simona Meglič
Že več kot dve leti pogrešajo tudi Simono Meglič. Gospa iz Levanjcev pri Destrniku je zgodaj zjutraj decembra leta 2020 staršem, s katerimi je živela v skupni hiši, zaklicala, da gre na jutranji sprehod, a se z njega ni vrnila. Zadnji naj bi jo na sprehajalni poti ob regionalni cesti v bližnjem naselju Dolič videl sosed, ki se je nato obrnil nazaj, da bi jo odpeljal domov, a je tam ni bilo več. Izginila je brez sledi, njen telefon je sprva zvonil v prazno, po dveh dneh pa so slišali le še, da je »oseba trenutno nedosegljiva«.
Rekla nama je, da gre na sprehod, kar ni bilo nenavadno, saj je veliko hodila. Kondicijo si je rada nabirala v naravi, predvsem na poteh ob Pesnici. A tokrat se ni vrnila, čudno je tudi, da s seboj ni vzela ne denarja ne osebnih dokumentov. Tudi psa ni peljala s seboj,« sta kmalu po izginotju za Slovenske novice v joku povedala Simonina mama, 64-letna Boža Meglič, in oče, 71-letni Franc Meglič. Več o njenem izginotju preberite tukaj.
Policist Bogdan Bradaškja
Zadnjo nedeljo avgusta 2011 se je Bogdan nekaj minut po poldrugi popoldne ustavil na bovški policijski postaji, se poslovil in šel teč. Njegov oče Milan je za pomoč pri iskanju tedaj 32-letnega sina potrkal na številna vrata. Med drugim se je odpravil do jasnovidcev, ki so mu, kot nam je razlagal lani, potrdili njegovo teorijo, da bi lahko Bogdan šel v tujsko legijo, zaradi tega spremenil svojo identiteto in pretrgal vse stike z domačimi. Jasnovidci naj bi imeli videnje, da je Bogdan pred sedmimi leti prisedel v bel avto.
Bogdanovi družini se je zdelo nenavadno tudi to, da v prtljažniku njegovega avta ni bilo nahrbtnika, pohodnih čevljev in palic, čeprav jih je vedno imel tam. Doma sta ostala njegova denarnica in telefon, kar je bilo za pogrešanega policista prav tako nenavadno. »Vedno je imel to pri sebi,« je še trdil njegov oče.
Leta so tekla in tekla in o Bogdanu še vedno ni bilo nobene sledi. Zato je bil na začetku leta 2017, na pobudo njegove partnerice in matere njune hčerke Vanje P. vložen predlog, da se ga razglasi za mrtvega, saj to sodišče lahko naredi, če o pogrešanem v zadnjih petih letih ni bilo nobenega poročila, pa je verjetno, da ni več živ. Njegova družina se je namreč znašla v hudi finančni stiski. Več o tem preberite tukaj.
Dijak Jure Golob Plevnik
Celjski dijak Jure Golob Plevnik je izginil neznano kam aprila 2000. Tedaj 18-letni dijak 3. letnika srednje ekonomske šole v Celju, se v petek, 7. aprila 2000, ni vrnil iz šole. Mati pravi, da je dotlej vedno sporočil, če je bil kakor koli zadržan, a tistega dne se ni oglasil. »Ni in ni prišel domov,« se spominja mama Ika, »in proti večeru me je zgrabila panika. To ni bila njegova navada. Po neprespani noči sem šla že ob pol štirih zjutraj na policijo, kjer so me mirili, da se bo najverjetneje vrnil.
Dan po izginotju pa je mama na mobilni aparat dobila kratko sporočilo z Juretovega telefona: »Imam težave, nič ne skrbi, vse bom uredil. Rad te imam.« Ika Plevnik je odgovorila, naj ga ne skrbi in naj se vrne domov. Ko je dodala, da bo morala na policijo, je dobila odgovor. »Ne, samo na policijo ne, samo tako mi lahko pomagaš.« Sledilo je še nekaj sporočil, eno se je glasilo: »Ne morem se oglasiti, ker me nadrejeni ne pustijo.« Vse skupaj je bilo sumljivo, zato je mati pomislila, da je sin morda ugrabljen, da bo sledilo izsiljevanje za denar ali kaj podobnega. In potem novo presenečenje; skrivnostna sporočila je pošiljal Rok Jeraša, pri katerem so kriminalisti našli Juretovo SIM-kartico mobilnega aparata. »Delal sem po Juretovem naročilu,« se je izgovoril Rok. Več o tem preberite tukaj. Mati ni nikoli izvedela, kaj se je zgodilo s sinom, saj je leta 2020 umrla.
Maja Vojvoda
Dosje o Maji je odprt od trenutka, ko je v petek, 16. maja, otrok izginil izpred stanovanjskega bloka v Kuzmičevi ulici 5 v Ljubljani. Skoraj vsi, ki so davnega leta 1986 obravnavali Majino izginotje, so že odšli, nekje na MNZ se valja zajeten spis o Maji Vojvoda, ki se ga, tako se zdi, bolj ko ne vsi izogibajo.
»Vedno smo vedeli za vsak Majin korak,« je pred leti pripovedoval oče Darko. »Z bratcem Alešem sta bila osem let narazen, fantek je bil takrat star štiri leta in pol. Tistega dne sem bil na orožnih vajah, domov sem se vrnil okoli pol šestih popoldne. Na vratih me je čakal listek, napisala ga je Maja, da se igra v 1. nadstropju bloka. Videl sem jo, igrala se je z dvema fantoma iz bloka. Bilo je ob 17.45, izginila je med 18. in 18.15. Tako je pozneje ugotovila policija. Ko so otroci končali igro, je iskala bratca, toda on je prišel v stanovanje z menoj, šel spet ven in se vrnil. Maje pa ni bilo več.
