Energetska sanacija šempetrske bolnišnice ni ogrožena

Iz vreče evropskega denarja, ki ga morajo države počrpati do konca prihodnjega leta, je Slovenija doslej počrpala skrb vzbujajoče malo. Iz sklada React EU, iz katerega bi bilo za zdravstvo zagotovljenih največ, 117 milijonov evrov, so počrpani le štirje odstotki. Iz kohezijskega sklada, ki zagotavlja še 71 milijonov evrov, pa je za zdaj počrpanih okoli 20 odstotkov.

LJUBLJANA, ŠEMPETER PRI GORICI > Na ministrstvu za zdravje pravijo, da je to “zatečeno stanje”, ki pa ga bodo skušali rešiti tako, da “priložnosti ne bodo zamujene”. Na tiskovni konferenci je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan dejal, da ne želijo iskati krivcev. “Naša naloga je, da počrpamo kar se da največ, če ne vseh sredstev. Vsak milijon evrov, ki bo tukaj zamujen, bo škoda za naše bolnike. Zato bomo z vsemi močmi storili, da se to ne zgodi,” je povedal.

Posebno skrbi največji projekt - gre za energetsko sanacijo UKC Ljubljana, ki se je pričela junija in dvignila veliko prahu zaradi napovedane revizije razpisa - pri katerem je bil izbran GH Holding, a naj bi vzbujal sume korupcije, zaradi česar ga obravnava tudi KPK. Načrtu prenove nasprotuje tudi stroka, saj je predvidela sočasno izpraznitev polovice glavne stavbe UKC z zmanjšanjem posteljnih kapacitet in selitev dobršnega dela terciarne dejavnosti in bolnikov. Loredan je povedal, da mora vodstvo UKC Ljubljana do 15. avgusta pripraviti nov načrt, po katerem se število postelj ne sme zmanjšati. Takrat naj bi bila znana končna usoda tega skoraj 90-milijonskega projekta - ob energetski prenovi še notranja, oboje bi se v veliki meri poravnalo iz evropskega denarja, a doslej ni bil počrpan niti odstotek predvidenih sredstev. Če bi zaradi nepravilnosti energetsko sanacijo zaustavili, bi s tem ustavili tudi črpanje evropskih sredstev.

Ponudba petkrat dražja od rezerviranega denarja

Aleš Šabeder je med težavami na trgu investicij izpostavil, da pridobljene ponudbe v javnih naročilih močno, celo za nekajkrat presegajo rezervirana sredstva. V primeru energetske sanacije Splošne bolnišnice Nova Gorica je bil denimo ponudnik, ki je rezervirana sredstva presegel kar za petkrat.

Za dober primer pa je bila predstavljena selitev pljučnega oddelka mariborskega UKC, kjer so počrpali že skoraj 77 odstotkov denarja in bo prvi zaključen projekt. Mariborska bolnišnica je sicer počrpala okoli 22 odstotkov od predvidenih 25 milijonov evrov za svoje projekte. Ljubljanska osem odstotkov, celjska pa skoraj polovico od 20 milijonov evrov, ki jih lahko prejmejo iz EU.

Aleš Šabeder, v. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je povedal, da so se nekateri projekti zavlekli tudi zaradi epidemije, opozoril je še na rast cen in pomanjkanje materiala in kadra. Ena izmed rešitev za to, da bi lahko iz Evrope počrpali večino predvidenega denarja, je prestrukturiranje denarja za projekte, ki so zdaj v “kritični časovnici”, v tiste, ki jih je do konca prihodnjega leta še mogoče izpeljati. Kateri izmed 20 projektov še visijo na nitki, niso povedali. Je pa minister Loredan dejal, da bo to znano v enem mesecu.

Delež počrpanih evropskih sredstev za investicije v zdravstvu je zelo nizek.

Kot eno izmed možnosti za prekanaliziranje denarja je navedel energetsko sanacijo šempetrske bolnišnice, ki že poteka in bi jo lahko zaključili v tako kratkem časovnem roku.

Šabeder pa je “relativno optimističen” glede prenove objektov Orhideja in Vrtnica na URI Soča, kjer prav tako še ni počrpananega nič denarja, vendar je akcijski načrt pripravljen. Problematična je lahko sanacija novogoriške bolnišnice, saj pridobljene ponudbe v javnih naročilih za petkrat presegajo rezervirana sredstva. Potekajo pa že dela za negovalni bolnišnici v Novem mestu in Ljubljani.

Naslednje 3,2 milijarde evrov za vzhod

Na ministrstvu hkrati pripravljajo projekte, ki bodo spadali v naslednjo evropsko perspektivo. Potrdili naj bi jih septembra. Gre za projekte, ki jih bodo morali izpeljati do konca 2029. Zanje naj bi bile rezervirane 3,2 milijarde evrov, od tega bo ministrstvo za zdravje lahko počrpalo okoli 117 milijonov evrov. Povedali so, da bo polovica namenjena investicijam, polovica pa tako imenovanim mehkim vsebinam, kot so preventiva, zdrav življenjski slog, dolgotrajna oskrba ...

“Želja in potreb je neprimerno več, kot je zagotovljenih sredstev, zato je nujno pripraviti jasne kriterije, po katerih bomo postavljali prioritete za posamezne investicije,” je povedal Šabeder, ki poleg slabe počrpanosti evropskega denarja za ključno težavo vidi tudi nesorazmerno porazdelitev denarja med zdravstvenimi zavodi. Vodja finančne službe na ministrstvu za zdravje Anita Zakšek je sicer povedala, da Evropska komisija spodbuja decentralizacijo, zato bo Slovenija najverjetneje lahko črpala denar v prihodnje le za projekte v vzhodni kohezijski regiji.

Jana Juvan, Večer

---