Na Inštitutu 8. marec so 1. aprila prejeli dopis inšpektorata za notranje zadeve in poziv k pojasnitvi kampanje Gremo volit, v okviru katerega zbirajo podpise volivk in volivcev v podporo predlogu zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike. Kot napovedujejo, bo zakon "z enim zamahom odpravil številne škodljive zakonske spremembe, sprejete v tem mandatu parlamenta". Več kot 5000 podpisov, potrebnih za začetek zakonodajnega postopka, so na inštitutu zbrali že prvi dan zbiranja, podpise pa so prispevale tudi stranke iz koalicije KUL.

V vladnih strankah so ob tem opozarjali, da je to predvolilna kampanja, čemur je sledil tudi inšpektorat. Poziv k pojasnitvi kampanje je glavni inšpektor inšpektorata za notranje zadeve Marko Kandolf podpisal na prvi dan nastopa polnega mandata na tej funkciji. "Še preden smo dobili pošto z inšpektorata, so nas začeli najrazličnejši ljudje opozarjati, da se bo oblast na nas spravila z najrazličnejšimi načini in mehanizmi – prek institucij, organov in preiskav. Vse to zato, da bi nas utišali," je na virtualni novinarski konferenci inštituta dejala Nika Kovač.

Ko so na inštitutu prejeli poziv inšpektorata, so se odločili, da poiščejo pravno pomoč. "Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, ne glede na to, kako nas bodo skušali utišati – sama ideja kampanje Gremo volit je prevelika, premočna. Govori o osnovni državljanski pravici in bo živela naprej, ne glede na to, kaj bodo oni naredili," je dejala Nika Kovač, ki poudarja, da je kampanja širša od Inštituta 8. marec.

Sorodna novica KUL podpira predlog zakona Inštituta 8. marec. Vlada: To je predvolilna kampanja.

Pravna mreža za varstvo demokracije je bila po navedbah njene predstavnice Katarine Bervar Sternad vzpostavljena ravno za to, da bi zagotovila podporo tistim, ki so žrtve takšnih napadov. "Kar smo v teh zadnjih dveh letih videli, je, da je teh napadov vedno več. To so napadi zoper novinarje, zoper posameznike in posameznice, ki se borijo za demokratična načela, in na organizacije, kot je v tem primeru Inštitut 8. marec, ki se zaradi svojega nenasilnega javnega delovanja – v tem primeru pozivanja k volitvam – znajdejo v pravnem postopku," je pojasnila. Po njenih besedah gre v teh primerih po navadi za to, da vlada, inšpekcijski organi, policija, začnejo določen pravni postopek zoper posameznice, posameznike in organizacije, "da jih ustrahujejo, da se omejuje kritika in da ima to odvračalni učinek tudi na vse druge".

Pri Pravni mreži se zoper takšne postopke po navedbah Katarine Bervar Sternad bojujejo s sistematično in strokovno uporabo prava. Težava v takih postopkih je, kot je dodala, neravnotežje v finančnih sredstvih in pravnem znanju med državo in posamezniki. "Krepitev teh posameznikov in organizacij je nujna, da se zavaruje vladavina prava in preprečujejo nadaljnje kršitve pravic posameznikov," je navedla. Napovedala je tudi, da bodo zadevo prijavili Evropski komisiji in jo o dogajanju obvestili v okviru mehanizma o stanju vladavine prava v Sloveniji.

Opozorila o številnih nepravilnostih in nezakonitostih

"Iz aviona je vidno, da so se zadeve lotili popolnoma nezakonito," je postopek inšpektorata komentirala Nataša Pirc Musar, ki je zastopnica Inštituta 8. marec. Poziv inšpektorata razume kot "pismo gospoda, ki sploh ne pozna prava". Zbiranje dejstev in dokazov, ki ga opravlja prekrškovni organ, je po njenih navedbah absolutno nedopustno in nezakonito. "Prekrškovni organ nikoli ne sme pozivati nekoga, ki je v prekrškovnem postopku, da on predloži dokaze. Pot mora biti seveda obratna," je opozorila. "Glede na vsebino poziva je inšpektorat trdil, da Inštitut 8. marec nastopa v vlogi kršitelja zaradi storitve prekrška in vsakomur, ki je študiral pravo, je kristalno jasno, da prekrškovno pravo spada v del kaznovalnega prava, kar pomeni, da tisti, ki so v prekrškovnem postopku, morajo imeti določene pravne dobrote, kot so pravica do molka, privilegij zoper samoobtožbo in podobno," je dejala in opozorila, da inšpektorat tega ni storil, kar je prva kršitev.

Sorodna novica Inšpektorat zaradi domnevnih kršitev volilne zakonodaje sprožil postopek zoper Inštitut 8. marec

Pismo inšpektorata poleg tega po navedbah Nataše Pirc Musar ni vključevalo ustreznih pravnih poukov, kar pomeni, da inšpektor ne sme zbirati obvestil. "Če bi takšne izjave in dokaze zbirali, bi bili vsi ti pozneje izločeni iz spisa in bi bili brez kakršne koli vrednosti," je dodala. Poleg tega za osumljence ne obstaja edicijska dolžnost, torej izročitev dokazov zoper sebe, je opozorila.

Ker inšpektorat v pozivu sporoča, da naj bi bil prekrškovni postopek uveden šele pozneje, ga po navedbah odvetnice ni mogoče šteti kot obvestilo o prekršku. "Iz poziva ne izhaja, kateri prekršek se naši stranki očita, niti v njem niso navedena dejstva in dokazi, iz katerih naj bi storitev prekrška izhajala," je naštela in postopanje označila za eklatantno kršitev pravnih varstev. To zato po njenih besedah ni obvestilo o prekršku, ki pomeni začetek prekrškovnega postopka. "Šele po tem obvestilu se šteje, da je postopek začet in šele takrat lahko prekrškovni organ začne postopek," je pojasnila.

V odzivu na dopis so v inštitutu pojasnili, da nikakor ne vodijo volilne kampanje. "Volilna kampanja po tem zakonu so namreč vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah," je dejala Nataša Pirc Musar in poudarila, da se ta člen nanaša na vsebinsko odločanje volivk in volivcev. "Moralo bi iti za politično propagando ter preferiranje točno določene politične stranke in njenih kandidatov in ne zgolj za pozivanje k udeležbi na volitvah, kot to počne še marsikdo, recimo Zbor za republiko," je dejala.

Inšpektorat je ob tem pozvala, naj postopke vodi v skladu z zakonom o prekrških. Dodala je, da v odvetniški pisarni skupaj z inštitutom resno razmišljajo o vložitvi kazenske ovadbe zoper inšpektorja zaradi zlorabe položaja.