Od Vstajenja Primorske znata bolj ali manj refren

Slovenija 08. 11. 2022, 06.00 , posodobljeno: 08. 11. 2022, 17.57

Primorska medija, Radio Koper in časnik Primorske novice, sta v zadnjem tednu pred dokončnim obračunom na voliščih pripravila soočenje z obema predsedniškima kandidatoma, Natašo Pirc Musar in Anžetom Logarjem. V ospredju pogovora, ki sta ga včeraj vodila odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko in odgovorni urednik Primorskih novic Denis Sabadin, so seveda bile primorske teme.

V Egiptu, v Šarm el Šejku, so se včeraj v okviru podnebne konference COP27 zbrali svetovni voditelji. Nagovoril jih je že tudi aktualni slovenski predsednik. Kaj bi jim vidva povedala?

Pirc Musar: “Podnebne spremembe so izjemno pomembne in jih je treba pozorno spremljati. Vse države sveta so odgovorne za to, kaj se dogaja našemu planetu. Od Kyota naprej se pogovarjamo o zmanjšanju toplogrednih plinov, a rezultatov, kakršnih bi si želeli, ni. Mladi se še kako zavedajo, da je odgovornost za ohranitev planeta zdaj na naših generacijah, da bodo potem mladi lahko živeli v lepšem svetu, kar se tiče okoljevarstva. Predvsem je Evropska unija tista, ki je odgovorna, da pomaga manj razvitim državam, vlaga milijarde evrov v zelene tehnologije.”

Logar: “V času slovenskega predsedovanja smo kot predsedujoča država sovodili COP26 Glasgow, ki je bil na koncu razglašen kot uspešen, saj smo dosegli pomembne sporazume. Ampak danes je čas za naslednji korak. Pred nami so izzivi, ko ne moremo več oklevati, in veseli me, da imamo nekaj dobrih praks v svetu. Tudi med članicami EU, ki dajejo zeleni preobrazbi ključen element. Grčija v sodelovanju z Egiptom gradi največjo posebno sončno elektrarno, tudi zato, da bo pridobivala zeleni vodik. EU bo z ustanovitvijo tako imenovane vodikove banke v naslednji perspektivi pokazala, katera je prava pot za zeleno preobrazbo z uporabo novih tehnologij. EU - in tudi Slovenija kot njena članica - mora kot ključni akter pomagati ostalim državam, da se priključijo tem naporom.”

Nataša Pirc Musar

“Zelo pa me skrbijo tudi dogodki znotraj RTV Slovenija. To so primeri, ko predsednik z vidika svoje moralne avtoritete, moči besede, ki jo ima, preprosto ne sme biti tiho.”

Nataša Pirc Musar (foto: Tomaž Primožic/FPA)

Čim večkrat na kolo!

Kakšen bo vajin zgled glede trajnostne mobilnosti? Kako bosta prispevala na zmanjšanje izpustov v cestnem prometu?

Logar: “Moj zgled je jasen že od nekdaj - od kar sem se naučil voziti kolo, sem zaprisežen kolesar. Poti v glavnem opravim s kolesom, sicer pa, če se le da, na najbolj okoljsko ustrezen način. Mislim, da predsednik republike lahko daje zgled, potrebno bi bilo doseči tudi splošno soglasje znotraj družbe, da je treba investirati v železniško infrastrukturo, da bomo končno uporabljali to, kar nam omogoča najhitreje in najbolj okoljsko ustrezno premagovati razdalje. Te so v Sloveniji tako majhne, da ni razloga, da bi se vozili z avtomobili.”

Anže Logar

“Imamo demokratični zaostanek - imenovanje ustavnih sodnikov se vse prevečkrat izvede po koalicijski večini, ne pa po največji strokovnosti.”

Pirc Musar: “Nedvomno bom kot predsednica zgled. Tudi sama imam kolo, v službo pa se žal vozim z avtomobilom, ker nisem iz Ljubljane. Menim, da mora predsednica za vsako pot narediti ogljični odtis, pravzaprav se bomo tega v prihodnosti morali lotevati vsi. Predvsem pa bo treba z zgledom ljudem jasno povedati, da bomo v prihodnosti morali jesti malo manj mesa in da bomo morali večkrat na kolo. Sem pa bila žalostna, ko je prejšnja vlada na ministrstvu za zunanje zadeve ukinila sektor za globalni razvoj, to je Slovenijo potisnilo za dve leti nazaj, ostal je zgolj en posameznik za podnebne spremembe. Mislim, da je ministrica Tanja Fajon ta oddelek ponovno okrepila. Vsaka država na svetu se te problematike mora zavedati, postajati mora prioriteta. Kot predsednica države bom nedvomno imela svetovalca ali svetovalko za podnebne spremembe in ekosisteme.”

Nataša Pirc Musar

“Na ustavnem sodišču ni prostora za ideologije; ali verjameš v ustavne in človekove pravice, ki temeljijo na evropskih demokratičnih vrednotah, ali pač ne.”

Včasih predsednik preprosto ne sme biti tiho

Predsednik lahko izreče svoje mnenje o posameznem zakonskem vprašanju ... Boste to možnost bolj pogosto izkoristili od minulih predsednikov?

Pirc Musar: “To je zagotovo ena od možnosti, ki jo je treba uporabiti, seveda premišljeno. Večkrat sem že poudarila, da predsednica ni na poziciji, da se vpleta v dnevno politiko, torej v izvršilno vejo oblasti, zagotovo pa lahko ta mehanizem - spregovoriti poslancem v državnem zboru in podati svoje mnenje - izkoristi takrat, ko se zgodijo najhujši zdrsi v demokraciji. Če bi bila jaz predsednica v obdobju prejšnje vlade, bi se zagotovo oglasila ob vladanjih z odloki, pa takrat, ko se je spustilo solzivec na miroljubne protestnike sredi Ljubljane, ko se je z nefinanciranjem šibilo Slovensko tiskovno agencijo ... Zelo pa me skrbijo tudi dogodki znotraj RTV Slovenija, to so primeri, ko predsednik z vidika svoje moralne avtoritete, moči besede, ki jo ima, preprosto ne sme biti tiho.”

Logar: “Eden od ključnih elementov moje kampanje je formalizacija vrha slovenske politike - z namenom, da se ji na nek način uravnoteži strateški in vsakodnevni pogled na razvoj v Sloveniji. V okviru rednih srečanj z vrhom slovenske politike, torej s predsednikom vlade, s predsednico DZ in predsednikom državnega sveta, bi se dotikali ključnih problemskih točk, ki se pojavljajo v družbi. Tako bi skupaj iskali odgovore na izzive, ki so pred nami, hkrati pa se opredeljevali do strateških izzivov, do splošnih zunanjepolitičnih vprašanj in razvojnih paradigem, ki jih Slovenija mora vpeljevati v svoje delovanje. Tako lahko predsednik republike pomaga vplivati na zakonodajo, ne da uporabi omenjeni institut. Če pa ne doseže dogovora, lahko uporabi ta institut.”

Anže Logar

“Politiki in vsi, ki imajo veliko družbeno moč, se morajo pri besedah samoomejiti. In tako pokazati, da ostra retorika ni prava pot, da je prava pot strpen dialog.”

Predsednik tudi predlaga kandidate za ustavne sodnike državnemu zboru. Je ta rešitev po vašem mnenju dobra? Ali v zdajšnji sestavi ustavnega sodišča opažate vpliv politike?

Logar: “Ta rešitev je po mojem mnenju boljša, kot če bi se sodnike imenovalo samo v državnem zboru, saj ima predsednik republike širši pogled. Imamo pa demokratični zaostanek - imenovanje ustavnih sodnikov se vse prevečkrat izvede po koalicijski večini, ne pa po največji strokovnosti. Manjkata nam širša razprava in splošno sprejeto stališče, da naj bodo ustavni sodniki tisti z največjimi kompetencami na področju prava.”

Pirc Musar. “To je ena od rak ran slovenskega ustavnega sodišča. Bila sem prav razočarana, ko so se na tem področju začele razprave o tako imenovani uravnoteženosti na ustavnem sodišču. To je nekaj, na kar kot pravnica, kot človek, ki se že celo življenje ukvarja z ustavnimi in temeljnimi človekovimi pravicami, težko pristajam. Večkrat sem že povedala, da na ustavnem sodišču ni prostora za ideologije; ali verjameš v ustavne in človekove pravice, ki temeljijo na evropskih demokratičnih vrednotah, ali pač ne. Kot predsednica bom zagovarjala najbolj visoko strokovno kompetentnega kandidata oziroma kandidatke. In če bo treba, bom določen predlog večkrat dala v DZ, se večkrat posvetovala s politiki. Enostavno si ne želim, da bi se v parlament s strani predsednice države pošiljalo izvoljive ustavne sodnike samo zato, ker so izvoljivi.”

Delo predsednika je zelo odvisno od njegovih svetovalcev. Kdo bodo vaši najtesnejši sodelavci?

Pirc Musar: “Na imena bo treba kar počakati na 13. november. Če bom izvoljena, bom funkcijo prevzela 23. decembra, do tedaj imam čas. Bom pa nedvomno imela svetovalko ali svetovalca za podnebne spremembe, zagotovo za gospodarstvo, za socialo, za manjšine, pa za kulturno in znanstveno diplomacijo v eni osebi seveda. Saj svetovalcev ne more biti za cel bataljon. Po 17. novembru se bom lotila seznama bodočih sodelavcev.”

Logar: “Glede posameznih področij se bo moja ekipa oblikovala na podlagi mojih ključnih programskih izhodišč - torej zunanje oziroma varnostne politike, zelene preobrazbe, gospodarskega okolja in mladih. Ni nujno, da bo šlo za svetovalce, lahko bodo zunanji eksperti, ki bodo zagotovili ptičjo perspektivo, ki je v slovenski politiki prevečkrat primanjkuje. Nameravam veliko investirati v gospodarsko in znanstveno diplomacijo. Glede vključevanja znanstvene stroke v programski del predsednika republike - to področje nameravam ponuditi Romani Jordan.”

Za dialog s sosedama

Kako gledata na izvolitev premierke Giorgie Meloni v Italiji? Predsednik stranke SDS ji je v svojem slogu zelo hitro čestital, drugi predstavniki slovenske politike so bolj zadržani. Še bolj previdni pa so predstavniki slovenske skupnosti v Italiji.

Pirc Musar: “Italijanske volitve sem spremljala kar precej zaskrbljeno. Pred volitvami sem bila pri zamejskih Slovencih v Repentabru, tudi oni so bili precej zaskrbljeni. Bratje Italije so resnici na ljubo bolj skrajno desno kot sredinski. Giorgia Meloni ne bo lahka sogovornica znotraj EU, tega se v Bruslju zavedajo. Italija je tudi naša druga največja gospodarska partnerka. Treba bo sodelovati z Italijo, upam pa - zato si bom prizadevala tudi sama - da Melonijeva ne bo pozabila na slovensko manjšino in da se ne bo krčilo sredstev. Ta niso pomembna le za obstoj narodne manjšine, ampak tudi za kulturno sobivanje Slovencev in Italijanov preko naših meja.”

Logar: “Kot zunanji minister sem veliko investiral v odnose z Italijo, z italijanskim zunanjim ministrom sva se srečala štirikrat, zelo pogosto sem se srečaval tudi s predstavniki slovenske skupnosti v zamejstvu. Stkali smo res dober odnos, ki ga nameravam nadaljevati tudi kot predsednik republike. Če bi kdorkoli kakorkoli ogrozil njihov položaj, bi kot predsednik republike uporabil vse povezave in diplomatske veščine v sodelovanju z vodjo slovenske diplomacije.”

Z Italijo imamo že več let odprto tudi vprašanje vračila del beneških mojstrov, ki so jih med drugo svetovno vojno umaknili iz Istre. Predsednik Pahor je imel odličen odnos z italijanskim predsednikom Mattarello, ampak tega ni izkoristil. Bi vidva načela to vprašanje?

Logar: “Bi. Ko sem bil zunanji minister, smo se pogovarjali o tem. Po vrnitvi tržaškega Narodnega doma je to naslednji korak, ki kaže na rast in krepitev odnosov med državama. Zagotovo si bom prizadeval, da tudi to vprašanje dorečemo. Pa tudi druge probleme, denimo, vprašanje radijskih frekvenc, kjer Italija ne spoštuje pravil in blokira slovenske ponudnike radijskih postaj.”

Pirc Musar: “Osebno menim, da je moralna dolžnost vsake države, da vrne umetnine, ki so bile nezakonito odvzete. Tudi sama bi si želela delati na tem področju, pa tudi na področju priznavanja grozot, ki so jih fašisti storili med 2. svetovno vojno na našem območju. Resno bom razmislila tudi o tem, da bi hrvaški in italijanski predsednik ter jaz nekaj storili glede tega. Morda je Rab pravo prizorišče za tako spravno slovesnost med tremi narodi. Predsedniki morajo več delati na tem, sedanji predsednik Borut Pahor je glede tega naredil res veliko. Ampak veliko je še mogoče narediti. Tem temam je treba tudi zaradi sovražnega govora in nasilja, ki smo mu priča po Evropi, posvečati precejšnjo pozornost.”

Ali podpirata vstop Hrvaške v schegensko območje? Ali brezpogojno ali bi to povezovali z upoštevanjem arbitražne odločitve?

Pirc Musar: “Izjemnega pomena je, da Hrvaška vstopi v schengensko območje. Tudi sama to podpiram, je pa to zahteven proces. Tudi italijanska manjšina v Sloveniji mi pravi, da bi to bilo zelo dobro za Italijane na Hrvaškem, za Italijane v Sloveniji in za Slovence v Italiji. Moram pa biti kritična do predstavnikov slovenske vlade, ki so dejali, da želijo pogojevati vstop Hrvaške v schengensko območje z enostransko izjavo s strani Slovenije, da to avtomatsko pomeni priznanje arbitražnega dogovora. Tako v pravu seveda ne gre. Vse kaže, da predsednik vlade in predsednik države v tem delu nista bila usklajena. Zaradi naknadnega referenduma o arbitražnemu dogovoru moramo voljo naših državljanov v tem delu spoštovati. Kot pravnica absolutno zagovarjam spoštovanje pogodbe oziroma arbitražnega dogovora.”

Logar: “Arbitražna sodba je pravni akt mednarodnega prava. Vsak, ki deluje na zunanjepolitičnem področju, mora delovati tako, da pride do uresničitve te odločbe. Kosem postal zunanji minister, sem ugotovil, da obstaja veliko nezaupanja med državama, ki sicer močno sodelujeta na različnih področjih. Zato sem se namenil krepiti ta medosebni in meddržavni dialog. In z gotovostjo povem, da je v luči krepitve tega dialoga in razumevanja obeh držav v nekem srednjeročnem času izvedljiva tudi uresničitev arbitražne odločbe. Slovenska diplomacija in tudi predsednik republike morata delovati v tej smeri. Kar se tiče pogojevanja - Slovenija ni v fazi, ko bi lahko to pogojevala, ta čas je minil v času evalvacije.”

Slovenija bo konec novembra na referendumskem dnevu odločala o paketu treh zakonov. V središču zanimanja je novela zakona o RTV Slovenija, ki predvideva ukinitev zdajšnjega programskega in nadzornega sveta in izvolitev novega organa. Kako bosta glasovala?

Pirc Musar: “Glasovala bom za novelo zakona Pred časom sem že sodelovala pri prenovi medijske zakonodaje in tedaj sem predlagala, da se čim bolj poskuša depolitizirati programski svet, ki je danes v rokah politike. To je edina prihodnost nacionalnega javnega servisa, ki mora delovati v javnem dobrem. To, kar se danes dogaja na RTV Slovenija, je zgodba, ki si je Slovenija ne zasluži. Razmere v vaši hiši je treba čim prej umiriti in sprememba zakonodaje je korak v pravo smer.“

Logar: “Menim, da se razmere morajo čim prej urediti, pozivam h konstruktivnemu dialogu, da si potem sprti strani lahko sežeta v roke. Ko občasno spremljam razprave, se mi znova potrjuje ugotovitev, da je vlada naredila napako, ko ni omogočila javne razprave pri sprejemanju zakona, ampak je zadevo po nujnem postopku skozi koalicijsko sito spravila v DZ. Tej razpravi je treba dati čas in na njeni podlagi se bom tudi sam odločil. Danes še ne vem, kako bom glasoval.”

Pirc Musar: “Omenili ste sprti strani, ki naj si sežeta v roke; kdo pa sta sprti strani? Vodstvo RTV Slovenija, ki ima moč nad zaposlenimi, nad novinarji, in zganja teror nad njimi, jim pošilja opomine, grozi z disciplinskimi postopki ... Tu gre za igro slona proti miški. Resnično upam, da bomo zmogli urediti javno radio in televizijo tako, da bo služila svojemu poslanstvu.”

Logar: “Kar nekaj razgretih besed je bilo slišati iz enega in drugega tabora. zaostrovanje razmer ni dobro. Verjamem, da je z dialogom mogoče rešiti vsak problem. Včasih je treba narediti korak nazaj, da lahko potem stopimo dva koraka naprej.”

S tviterjem previdno in s samoomejitvami

Je prav, da ga politiki uporabljajo socialna omrežja, zlasti tviter? Kaj lahko naredimo, da bo sovražnega govora na socialnih omrežjih manj?

Logar: “Naj drugi posnemajo, kako jaz uporabljam socialna omrežja. Sporočam, kar ocenjujem, da je pomembno poudariti, naznaniti, deliti ... Sicer pa mislim, da se morajo politiki in vsi, ki imajo veliko družbeno moč, pri besedah samoomejiti. In tako pokazati, da ostra retorika ni prava pot, da je prava pot strpen dialog.”

Toda, gospod Logar, zakaj vas v vaši stranki ne posnemajo?

Logar. “To pa morate njih vprašati. Nikoli nisem advokat nekoga drugega, to je moja protikandidatka.”

Pirc Musar: “Bi si želela, tudi obljubili ste, gospod Logar, da se boste pogovorili s poslanci vaše stranke. Tviter postaja orožje za obračunavanje z drugače mislečimi. Sama bom tviter uporabljala previdno.”

Za konec pa še nekaj kratkih vprašanj. Predsednik države je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil. Ali vesta, kje je trenutno naša vojaška ladja Triglav?

Logar: “Ne vem.”

Pirc Musar: “Na popravilu, bi rekla.”

Drži, in to zelo dolgem. Ali kdaj kupita časopis Kralji ulice?

Pirc Musar: “Velikokrat.”

Logar: “Da.”.

Bi znala zapeti Vstajenje Primorske?

Pirc Musar: “Včeraj sem bila v Kučibregu. Znam veliko partizanskih pesmi, a sem ugotovila, da ne znam celotnega besedila Vstajenje Primorske. Vem, da je tretja kitica tista, ki velja za primorsko himno in da je treba tedaj vstati. Obljubim pa, da se naučim celotno besedilo.”

Logar: “Ne, ne znam. Znam pa refren.”

Kdaj sta se zadnjič kopala v slovenskem morju?

Pirc Musar: “Letos se nisem.” Logar: “Letos poleti sem dopust preživel v Izoli.”