V Črni gori propadla pogajanja o oblikovanju nove vlade
Miodrag Lekić, vodja prosrbske črnogorske stranke Demos, ki je prejel mandat za sestavljanje nove črnogorske vlade, je danes oznanil, da so pogajanja o oblikovanju vlade propadla zaradi sporov o delitvah ministrskih resorjev. V Črni gori, ki se že dlje časa spopada s politično krizo, so tako vse bližje predčasnim volitvam.
PODGORICA
> Po neuspešnem dvournem sestanku, ki sta se ga udeležila vodja prosrbske Demokratske fronte (DF) Andrija Mandić in sedanji premier Dritan Abazović, je Miodrag Lekić dejal, da njegove nove vlade ne bo, čeprav je med pogajanji "poskušal ustvariti resen dialog in vzdušje zaupanja".
"Vlade ne bo. Kdo je mislil resno in kdo ne, naj si državljani razlagajo sami. Črna gora je na razpotju. To je rezultat, nekatere sile, ki so bile poražene leta 2020, pa se bodo zagotovo razveselile," je dejal Lekić.
Vodja prosrbske DF Mandić je za neuspeh pogajanj obtožil koalicijo premierja Abazovića, katere predstavniki niso hoteli podpisati zahteve za sklic seje parlamenta za izvolitev nove vlade. Iz DF so še sporočili, da naj bi Abazoviću in njegovim koalicijskim partnerjem ponudili 10 resorjev, a so jih zavrnili.
Abazović propada pogajanj ni komentiral, medtem ko je Mandić predlagal, da se predsednica parlamenta Danijela Đurović in predsednik Črne gore Milo Đukanović dogovorita o razpisu predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitev za isti datum.
Miodragu Lekiću je bil mandat za sestavo vlade podeljen na podlagi spornega zakona o predsedniku, ki ga je črnogorski parlament potrdil novembra. Kljub temu, da mu je sam nasprotoval, je Đukanović nato podpisal sporni zakon, ki zmanjšuje njegove pristojnosti, češ da bi z zavračanjem podpisa kršil ustavo.
Zakon so kritizirali tako državljani Črne gore kot del mednarodne skupnosti, negativno pa ga je ocenila tudi Beneška komisija. Sporne spremembe zakona o predsedniku so prispevale k politični krizi, v kateri se že dlje časa nahaja Črna gora, spremljajo pa jo tudi množični protesti.
Protestniki so med drugim zahtevali umik spornega zakona o predsedniku, pa tudi dogovor o izboru ustavnih sodnikov in predčasne parlamentarne volitve, za katere se zdaj zdi, da so vse bolj verjetna možnost.