Microsoftov indeks Digital Futures zelo realno povzema stanje digitalizacije v Sloveniji. To, da smo nad povprečjem držav srednje in vzhodne Evrope, je vsekakor dobrodošlo, a bi bilo treba te številke pogledati v širšem kontekstu. Ob indeksu 107, ki ga ima Slovenija, smo torej le sedem odstotkov boljši od povprečja, medtem ko so na Finskem, ki v pogledu digitalizacije najbolj odstopa, kar 60 odstotkov boljši.
Na področju digitalizacije javnih storitev nas torej čaka še veliko dela. Temeljna IT-infrastruktura za podporo prihodnjim pretežno ali izključno digitalnim storitvam je že danes ustrezna (indeks v kategoriji digitalna infrastruktura znaša 102), a nič več kot to. Pa me to sploh ne moti preveč, bolj šokiran sem bil ob podatku, da smo podpovprečni na področju povezljivosti. A tudi to se da relativno hitro nadomestiti, sploh v luči razvoja mobilnih omrežij pete generacije.
Skrbijo pa me podobne stvari, kot vse druge, ki bi radi videli hitrejši napredek digitalizacije – vrzeli v kadrih in znanju. Vanje je treba vlagati več in bolje, predvsem pa raje kot v »škatle«, s katerimi ljudje morebiti niti ne znajo delati. Kakorkoli bomo od virov potrebovali na področju IT, bomo pač najeli v oblaku, bolj pomembno je to, da bomo imeli ljudi, ki bodo znali ne le uporabljati sodobne tehnologije, temveč z njimi razvijati boljši jutri.
Da ljudi ni, pravite? Lepo vas prosim. Drži, IT-strokovnjakov primanjkuje po celem svetu, a hkrati imamo na tem področju še ogromno rezerv. Lahko bi jih ustvarili vsaj še enkrat toliko – že če bi se osredotočili na golo dejstvo, da informatika ni samo za moške in bi na tehnične srednje šole in fakultete privabili več deklet. Potem bi se za študij IT odločalo tudi še več fantov. In bi bil »letni naravni prirast« informatikov v Sloveniji vsaj še enkrat večji, kot je danes.
Preden zaidem, naj končam s komentarjem Microsoftove raziskave. Prav je, da sta motivacija in pripravljenost nas državljanov za večjo rabo digitalnih storitev v poslu in »državni birokraciji« na visoki ravni, in veselim se dne, ko bomo lahko ponosno prebrali, da smo na določenih področjih digitalizacije postali celo vodilni v Evropi. Ker to vsekakor lahko dosežemo, če le pripravimo dober načrt in ga prenesemo v prakso. Če zmorejo Skandinavci, zmoremo tudi mi.
Na Finskem živi in se šola moj sin in zato dobro poznam njihove e-zdravstvene in e-javne storitve. Strokovna radovednost mi narekuje, da njihove rešitve še dodatno analiziram, raziskujem in preizkušam.
