ZN so pred Glasgowom postavili tri kriterije za uspeh. To je dogovor o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za polovico do leta 2030, 100 milijard dolarjev letne pomoči bogatih držav revnim in zagotovilo, da bo polovica denarja res šla za prilagajanje na podnebne spremembe. Noben od kriterijev v Glasgowu ni bil dosežen.
Indija je skoraj v zadnjem trenutku ogrozila dogovor s spremembami besedila okrog premoga. "Države v razvoju so upravičene do odgovorne uporabe fosilnih goriv," je dejal indijski minister za okolje Bhupender Yadav in za podnebne spremembe krivdo zvalil na razvite države, njihov nevzdržni življenjski slog in potratne vzorce porabe.
Ameriški podnebni odposlanec John Kerry je dejal, da države na koncu niso imele druge izbire kot sprejeti zahteve Indije okrog premoga, ker sicer dogovora ne bi bilo. Poudaril je, da je ob dobrem kompromisu vsaka stran nekoliko nezadovoljna. "Pariz je zgradil stadion, Glasgow je sprožil tekmo. Nocoj je bila sprožena štartna pištola," je dejal.
"Ampak dogovor je dobra novica. Smo bližje kot kadarkoli prej, da se izognemo podnebnemu kaosu in si zagotovimo čistejši zrak, varnejšo vodo in bolj zdrav planet," je na novinarski konferenci dejal Kerry.
Kitajski pogajalec Zhao Yingmin je poudaril, da je največji uspeh dokončanje pravilnika in sedaj lahko države uresničujejo dogovorjeno.
Majhne otoške države, ki jim zaradi višanja gladine oceanov grozi potop, niso zadovoljne. Ministrica za okolje Maldivov Aminath Shauna je poudarila, da je za uresničitev cilja iz Pariza potrebno v naslednjih 98 mesecih prepoloviti sedanjo raven izpustov toplogrednih plinov. "Razlika med 1,5 in 2,0 stopinje je za nas smrtna obsodba," je dejala.
Podnebna konferenca se je po podaljšku le končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja. Izjava, ki so jo sprejeli po dveh tednih pogajanj, med drugim poziva države, da začnejo ustavljati uporabo premoga.
Cilj konference ni bila nova pogodba ampak dokončanje tiste sklenjene pred šestimi leti v Parizu in nadgradnja z dodatnim zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov. Države kot so ZDA, Kitajska in EU so že pred Glasgowom napovedale nove cilje zmanjšanja izpustov. Indija in nekatere so dodatne cilje naznanile v času konference.
Gostiteljica Velika Britanija je pomagala doseči dogovore med drugim proti izginjanju gozdov, povečanju uporabe električnih vozil, postopno odpravo uporabe premoga in odpravo subvencij na fosilna goriva, zmanjšanja izpustov metana in povečanje sredstev za boj proti podnebnim spremembam.
Na konferenci so sklenili, da morajo države, ki izpustijo v ozračje največ toplogrednih plinov leta 2022 na Podnebni konferenci ZN v Egiptu predstaviti nove bolj ambiciozne načrte oziroma cilje. Tam se bodo posvetili pomoči nerazvitim in ogroženim državam.
Pred konferenco so revne države opozarjale, da bogate niso držale besede o zagotavljanju 100 milijard dolarjev na leto pomoč revnim pri boju proti podnebnim spremembam. Izjava globoko obžaluje, da se to ni zgodilo in poziva bogate države naj najdejo denar.
Dogovora o posebnem skladu za odškodnino revnim državam zaradi podnebnih sprememb ni bilo, bodo pa dobile nekaj denarja od trgovanja z izpusti toplogrednih plinov.
Sprejeli so tudi dogovor o večji preglednosti in odgovornosti glede uresničevanja zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Kitajska bo na primer o svojih ukrepih po novem poročala na vsakih pet let in ne le na vsakih deset let.
Odzivi na dogovor so bili mešani, številni politični voditelji, aktivisti in nevladne organizacije pa so razočarani, da dogovor ni bolj ambiciozen glede konca uporabe fosilnih goriv in glede podnebnega financiranja. Čeprav pa na splošno velja konsenz, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija kljub vsemu dosegljiv.
Izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Patricia Espinoza je dejala, da odhajajo iz Glasgowa z jasnim pogledom na to kar morajo storiti, da dosežejo cilj 1,5 stopinje. Izpostavila je, da je bil dosežen napredek na številnih področjih.
"Udeleženci COP26 so zgradili most med dobrimi nameni in ukrepi za zmanjšanje izpustov, povečanje odpornosti in zagotavljanjem finančnih sredstev, ki se bodo lahko izmerili. Most med občudovanja vrednimi obljubami iz Pariza pred šestimi leti do konkretnih ukrepov h katerim poziva znanost in jih zahtevajo ljudje po svetu," je poudarila.
Izvršna direktorica Greenpeace International Jennifer Morgan je sporočila, da je dogovor šibak, cilj 1,5 stopinje pa je komajda ostal pri življenju. "Pomembno pa je, da je bilo poslano sporočilo, da se obdobje premoga končuje," je sporočila in dodala, da se mladi več ne bodo borili za podobne izide konferenc, če se borijo za lastno prihodnost.
Mednarodna izvršna direktorica organizacije Oxfam Gabriela Bucher je bila ostra in je sporočila, da svetovni voditelji mislijo, da ne živijo na istem planetu, kot vsi drugi. "Kaže, da jih nobeni požari, višanje gladine morja ali suše ne bodo spametovali, da nehajo povečevati izpuste na račun človeštva."