Rusija si po izgubi evropskih kupcev prizadeva najti nove trge za svoje energente. Foto: Reuters
Rusija si po izgubi evropskih kupcev prizadeva najti nove trge za svoje energente. Foto: Reuters

"Danes lahko rečem, da nam je uspelo v celoti preusmeriti celoten obseg izvoza, ki ga je prizadel embargo. Prodaja se ni zmanjšala," je na energetskem forumu povedal ruski minister za energetiko Nikolaj Šulginov, a priznal, da se bo ruska proizvodnja nafte in plina leta 2023 predvidoma zmanjšala zaradi pritiskov zahodnih omejitev in pomanjkanja kupcev.

Po besedah Šulginova si bo Rusija prizadevala za preusmeritev izvoza nafte in naftnih derivatov s tradicionalnih trgov v Evropi na trge v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu.

Direktor ruske naftne družbe Gazprom Neft Aleksander Djukov je dejal, da bo sicer leto 2023 težje kot leto 2022, saj se bo pritisk zaradi sankcij povečeval.

Eden izmed trgov, na katerega se je v velikem obsegu preusmerila Rusija, je Indija. "Če na primer vzamemo dobavo nafte Indiji, se je ta lani povečala za 22-krat," je ponazoril namestnik predsednika ruske vlade Aleksander Novak in dodal, da se povečuje tudi dobava na Kitajsko.

Novak je prejšnji teden napovedal, da bo Rusija omejitev proizvodnje surove nafte, ki jo je sprejela kot odziv na cenovno kapico in naj bi potekla konec marca, podaljšala do konca junija.

Kot je še dejal, bodo prihodki od energije leta 2022 predstavljali 42 odstotkov ruskega zveznega proračuna v primerjavi s 36 odstotki leta 2021.

Zahod postavil cenovno kapico

Rusija je zmanjšanje proizvodnje surove nafte za pet odstotkov oziroma pol milijona 159-litrskih sodov na dan napovedala februarja, potem ko sta EU in skupina G7 uvedla cenovno kapico za ruske naftne derivate. Ukrep Rusije velja od začetka marca.

Cenovna kapica za naftne derivate, ki jih Rusija izvaža v tretje države, velja od 5. februarja. Dogovor o njej so najprej sprejele države članice EU-ja, ta pa se je nato uskladil še s skupino G7 in Avstralijo. Omejitev za derivate, dražje od surove nafte, je postavljena pri 100 dolarjih na 159-litrski sod, za cenejše pa pri 45 dolarjih.

Že decembra je sicer začela veljati cenovna kapica za rusko surovo nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države. Članice EU-ja so jo določile pri 60 dolarjih na 159-litrski sod, pri čemer so se prav tako uskladile s skupino G7 in nekaterimi drugimi partnericami.