Širitev zveze NATO ustavlja proizvodnjo - v slovenskih podjetjih

Osrednji slovenski mediji so te dni pričeli sramežljivo poročati o ustavljanju proizvodnje v domačih podjetjih.

Gre za prve znake »deindustrializacije«, ki so logična posledica sankcij Evropske unije zoper Rusijo, prepovedi nakupov ruskih energentov, ki jih je uvedla EU sama in ki vse bolj prizadevajo evropsko gospodarstvo.

Sramežljivo pa se o tej temi poroča zato, ker je predsednik vlade Robert Golob že jeseni lani obljubil, da bomo vse te težave brez težav odpravili in da je celo bolje, da se zadeve z Rusijo razčistijo prej kot pozneje.

Isn't that already happening?

— Tadej Podlesnik (@TadejPodlesnik) January 15, 2023

Nato je Golobova vlada regulirala cene energentov za gospodinjstva in podjetja, na ravni EU pa podprla vse »kapice«.

Nabavila je tudi alžirski plin. Desetkrat dražji od ruskega…

Vse bi torej moralo biti v redu, gospodarstvo bi moralo poslovati normalno.

A glej ga zlomka, proizvodnja se - ustavlja. Le zakaj?

V jeseniškem Acroniju, ki ima 1.300 zaposlenih, tako sedaj »nadaljujejo z zmanjšanim obsegom proizvodnje, ki so ga zaradi visokih cen energentov uvedli septembra.«

Trenutno so »zaradi vsakoletnega obdobja remontov ustavljeni vsi štirje obrati v proizvodnji, del zaposlenih je na čakanju.«

A v Slovenski industriji jekla kljub zahtevnemu obdobju zagotavljajo, »da odpuščanj ne v Acroniju, ne v ravenskem Metalu ne bo.«

Jeseniški Acroni namreč zaradi visokih cen energentov in tudi pričakovane manjše količine naročil, ki je rezultat gospodarske upočasnitve v Nemčiji in vsej Evropi »deluje z zmanjšanim obsegom proizvodnje.«

Z izmenjujočim se zaganjanjem in ugašanjem štirih obratov v proizvodnji »so mesečno proizvodnjo zmanjšali na 60 odstotkov zmogljivosti.«

V prvi polovici tega meseca so izvajali še redni letni remont, zato je cela proizvodnja stala.

Podobna novica je prišla iz Šumija, kjer je tovarna Šumi zaradi varčevalnih ukrepov začasno ustavila proizvodnjo v Krškem.

Tovarna Šumi je namreč »v luči varčevalnih ukrepov, zaradi visokih cen energentov, 1. januarja začasno ustavila proizvodnjo bonbonov in žvečilnih gumijev v Krškem«, so za portal SiOL potrdili v Žitu.

Zdaj v tovarni izvajajo čiščenje in remont strojev, kar se običajno opravlja poleti. Proizvodnja bo po navedbah portala neuradno ustavljena do konca marca.

V Žitu, ki je v lasti hrvaške Podravke, so za SiOL povedali, da zaposleni v proizvodnji v tem času koristijo nadure ali letni dopust.

K temu lahko dodamo še nekatera podjetja, na primer – Talum.

 We are marching on the streets of New York City. After the rally, we will be hosting a teach-in at the People’s Forum. Join us virtually here: https://t.co/DbhjaVkwRY pic.twitter.com/dtQYASTEEt

— The People's Forum (@PeoplesForumNYC) January 14, 2023

Talum je zaradi energetske draginje letos močno zmanjšal proizvodnjo primarnega aluminija.

Ali bo Talum še kdaj pomemben pridelovalec primarnega aluminija, ni vprašanje za podjetje, niti ne za Slovenijo, pač pa predvsem za Evropo, je novinarjem pred dnevi dejal predsednik uprave kidričevske družbe Marko Drobnič.

»Ne prihajamo do cenovnih ravni, ki bi bile vzdržne, da bi lahko nadaljevali proizvodnjo,« je pojasnil.

Letos so že trikrat zmanjšali proizvodnjo primarnega aluminija, nazadnje decembra še za dodatnih osem elektroliznih celic, tako da jih zdaj obratuje le še 12 od skupaj 160 razpoložljivih.

»Pod temi pogoji se aluminija ne le v Sloveniji, pač pa v Evropi enostavno ne da proizvajati, kar dokazuje tudi upad primarne proizvodnje. Evropa je samo v zadnjega pol leta izgubila za približno 1,5 od skupaj štirih milijonov ton aluminija, medtem ko so ga konkurenti z drugih delov sveta proizvedli za dodatne tri milijone ton,« je pojasnil Drobnič.

Ob vseh teh novicah bi bilo potrebno dodati le še pojasnilo, da ne gre za naraven pojav ali običajno gospodarsko krizo, ki bi bila neodvisna od volje ljudi in politikov v državi.

Države se nikakor ni splačalo imeti. Ker so politiki v spregi z mafijo pokradli skoraj vse. Kar se pa tiče kanonfutra: nihče nas ne bo nič vprašal, resne vojske nimamo, udelezenost v Natu ne igra vloge.

— Ales Kogoj (@AlesKogoj) January 17, 2023

Ne, gre za politično krizo, kajti slovenski politiki so skupaj z evropskimi sami izbrali pot širjenja zveze NATO, politiko ogrožanja velike sosede na svojem vzhodu (Rusije) in sedaj zaradi te kratkovidne politike vsi trpijo neposredno škodo.

Vsi se še spomnimo, kako so nam politiki ob razpravah o vstopu v zvezo NATO leta 2003 in po vstopu leta 2004 obljubljali, da bo ta vstop gospodarstvu in vojaški industriji prinesel veliko rast.

Jonathan Cook writes:

"It was then, after 14 years of US meddling on Russia’s borders, that Moscow sent in its soldiers - “unprovoked”.https://t.co/9LDo4KQSWY

— Geoffrey M. Young (@GeoffYoung4KY) January 16, 2023

Vojaške industrije v Sloveniji medtem ni niti za vzorec, skoraj vsa oprema vojske je kupljena v tujini, ob tem pa nam zveza NATO s svojo neumno politiko širjenja na vzhod celine – dejansko zapira še (preostale) tovarne.

In z remonti se ne bo dalo reševati situacije več kot nekaj mesecev, zato je naslednja faza logična – kmalu bodo tu tudi odpuščanja.

In tako bo tako dolgo, dokler bo ljudstvo zunanjo politiko smatralo za manj pomembno temo in izbiralo na položaj kimavce, ki zgolj sledijo neumnim odločitvam Bruslja.