Agnieszka Holland se uvršča med filmske ustvarjalce iz nekdanjega vzhodnega bloka oziroma današnje vzhodne Evrope, ki se jim je uspelo uveljaviti tudi zunaj meja svoje domovine. Prebrodila je obdobje tranzicije ter uspešno povezala filmski vzhod in zahod. Foto: AP
Agnieszka Holland se uvršča med filmske ustvarjalce iz nekdanjega vzhodnega bloka oziroma današnje vzhodne Evrope, ki se jim je uspelo uveljaviti tudi zunaj meja svoje domovine. Prebrodila je obdobje tranzicije ter uspešno povezala filmski vzhod in zahod. Foto: AP

Agnieszka Holland je v sredo napovedala, da bo zaradi blatenja ugleda ovadila pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobra – oziroma bo to storila, če od ministra v sedmih dneh ne prejme opravičila. Njen pogoj je tudi, da Ziobro daruje 50 tisoč poljskih zlotov (skoraj 11 tisoč evrov) organizaciji, ki pomaga žrtvam holokavsta.

V naši deželi, ki je v drugi svetovni vojni izkusila smrt, krutost in trpljenje milijonov ljudi, je primerjava s storilci teh dejanj izjemno boleča in terja primeren odgovor.

Agnieszka Holland

Poljska režiserka v svojem novem dokumentarcu, Zelena meja (Zielona granica), popisuje migrantsko krizo, ki je v zadnjih dveh letih izbruhnila na poljski meji z Belorusijo. Film z empatijo in razumevanjem obravnava migrante s Srednjega vzhoda in Afrike, ki so na meji ostali ujeti kot postranska škoda geopolitičnega konflikta. Film je kritičen do tega, kako so poljske oblasti migrante potiskale čez mejo nazaj v Belorusijo in jim preprečevale, da bi zaprosili za azil. Aktivisti so poročali o smrti več ducat migrantov na obmejnem območju.

Minister "ocenjeval" film, ki ga ni videl
Ziobro je po filmu v začetku tega tedna udaril na družbenem omrežju X, kjer je zapisal: "V tretjem rajhu so Nemci producirali propagandne filme, ki so Poljake prikazovali kot bandite in morilce. Danes imajo za to Agnieszko Holland." Dan pred tem je film doživel svetovno premiero na beneškem filmskem festivalu.

Rdeča preproga pred premiero Zelene meje v Benetkah, od leve: Jalal Altawil, Dalia Naous, Mohamad Al Rashi, Talia Ajjan, Maja Ostaszewska, režiserka Agnieszka Holland, Talia Ajjan, Behi Djanati Atai, Katarzyna Warzecha in Tomasz Wlosok. Foto: AP
Rdeča preproga pred premiero Zelene meje v Benetkah, od leve: Jalal Altawil, Dalia Naous, Mohamad Al Rashi, Talia Ajjan, Maja Ostaszewska, režiserka Agnieszka Holland, Talia Ajjan, Behi Djanati Atai, Katarzyna Warzecha in Tomasz Wlosok. Foto: AP
Agnieszka Holland pripada poljski filmski šoli, ki so jo v sedemdesetih letih 20. stoletja zaznamovali dokumentaristični realizem, ukvarjanje z vsakodnevnimi temami in podajanje eksplicitnih političnih komentarjev, kar je nemara najbolj razvidno v delu glavnih predstavnikov šole Krzysztofu Zanussiju in Andrzeju Wajdi. Foto: IMDb
Agnieszka Holland pripada poljski filmski šoli, ki so jo v sedemdesetih letih 20. stoletja zaznamovali dokumentaristični realizem, ukvarjanje z vsakodnevnimi temami in podajanje eksplicitnih političnih komentarjev, kar je nemara najbolj razvidno v delu glavnih predstavnikov šole Krzysztofu Zanussiju in Andrzeju Wajdi. Foto: IMDb

Poljska režiserka je v svoji izjavi za javnost poudarila, da je minister, ki je obenem tudi generalni državni tožilec, njen film komentiral, preden ga je sploh lahko videl. Njegove besede je opisala kot "zavržne" in kot jasen primer blatenja. "Ne morem ostati ravnodušna do tako javnega in brutalnega napada osebe, ki na Poljskem zaseda izjemno pomemben položaj pravosodnega ministra in generalnega državnega tožilca."

Na Poljskem take primerjave še posebej obscene
Po besedah režiserke je primerjava z nacistično propagando še posebej žaljiva zaradi vsega, kar je Poljska pretrpela v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno – pa tudi zaradi njene osebne zgodovine. Agnieszka Holland je vnukinja žrtev holokavsta in hčerka novinarke, ki je imela pomembno vlogo v varšavski vstaji leta 1944. "V naši deželi, ki je v drugi svetovni vojni izkusila smrt, krutost in trpljenje milijonov ljudi, je primerjava s storilci teh dejanj izjemno boleča in terja primeren odgovor."

V opusu Agnieszke Holland ima tema holokavsta in antisemitizma pomembno mesto: obravnava jo v treh filmih, med drugim v Evropi Evropi iz leta 1990, za katerega je bila nagrajena z zlatim globusom za najboljši tujejezični film.

Na Poljskem "slišimo samo eno različico zgodbe"
Celovečerec Zelena meja dokumentira dogodke na "zeleni meji" močvirij in gozdov, ki delijo Poljsko in Belorusijo. Zgodba se osredinja na prepletena življenja poljske aktivistke, mladega poljskega mejnega policista in sirske družine. Avtorica je po lastnih besedah problematiko migracij hotela predstaviti z različnih zornih kotov – med drugim so jo zanimali tudi "čudoviti Poljaki, ki so kljub grožnjam pomagali soljudem".

"Naš film je poskus okrepiti glas tistih, ki nimajo glasu. Problem migracij se bo še naprej večal in kmalu ga bomo občutili čisto vsi. Na Poljskem pa se to problematiko obravnava samo z ene plati, s perspektive vladne propagande, ki ima en sam cilj – ustrahovati družbo."

Na tiskovni konferenci pred premiero zelene meje v Benetkah je Agnieszka Holland – s pridihom pesimizma – pripomnila, da se bodo morali Evropejci odločiti, ali se bodo s problematiko spoprijeli na human način ali ne. Opaža, da "so nauki holokavsta nekako izpuhteli in zdaj smo pred prihodnostjo, ki bo, tako se vsaj bojim, podobna izkušnjam v preteklosti".

Napeto predvolilno obdobje
Poljska odšteva do državnozborskih volitev 15. oktobra, na katerih bo desničarska vlada poskusila dobiti še tretji mandat. Vladajoča ultrakonservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) svojo kampanjo gradi na vprašanjih migracij in varnosti, predvsem na obljubah, da bodo Poljsko obvarovali pred migranti, ki jih Belorusija poskuša spraviti čez mejo. Vzporedno z volitvami bo potekal tudi referendum, ki bo volivce med drugim spraševal, "ali podpirajo sprejem več tisoč nezakonitih priseljencev s Srednjega vzhoda in Afrike".