V Sloveniji v prvem četrtletju 9,8-odstotna gospodarska rast

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju povečal za 9,8 odstotka na letni ravni. Na visoko gospodarsko rast je po podatkih državnega statističnega urada pozitivno vplivalo domače in tuje povpraševanje. Uvoz se je povečal bolj kot izvoz, zato je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP negativen.

LJUBLJANA > Domača potrošnja je bila za 16,6 odstotka višja kot v prvem četrtletju lani. K tej številki je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 20 odstotkov. Rast so statistiki zabeležili tudi pri investicijah v osnovna sredstva (za 12,7 odstotka) in zalogah. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.

Gospodarska rast je v začetku leta 2022 ostala visoka predvsem zaradi nizke lanske osnove, danes objavljene podatke o 9,8-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) komentirajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Realno se je BDP na četrtletni ravni povečal za 0,8 odstotka, kar je bistveno manj kot v preteklih četrtletjih.

Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz - uvoz za 15,7 odstotka, izvoz pa za 7,7 odstotka. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke).

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v nedavno znižani oceni Sloveniji za letos napoveduje 4,2-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa triodstotno. Banka Slovenije je decembra lani napovedala štiriodstotno oziroma 3,3-odstotno.

Dodana vrednost se je v prvem četrtletju povečala za 9,3 odstotka na letni ravni. K tej rasti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se povečale za 21,8 odstotka.

Dodana vrednost v gradbeništvu se je povečala za 16,7 odstotka. Visoka je ostala tudi rast v storitvenih dejavnostih, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna.

H gospodarski rasti so v prvem četrtletju pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 odstotka.

Zaposlenost je še naraščala, v prvem četrtletju je bilo zaposlenih 1.073.000 oseb, kar je približno 34.000 oziroma 3,3 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v prvem četrtletju na letni ravni 9,6-odstotna, na četrtletni pa 0,8-odstotna.

Bruselj Sloveniji napoved letošnje gospodarske rasti znižal na 3,7 odstotka

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedala februarja. Za prihodnje leto je napoved rasti znižala s 3,6 odstotka na 3,1 odstotka. Inflacija bo medtem po napovedih komisije v Sloveniji letos znašala 6,1 odstotka, prihodnje leto pa 3,3 odstotka.

Napovedana inflacija je v danes objavljeni spomladanski napovedi precej višja kot v zimski, ki jo je Evropska komisija objavila februarja. Tedaj je Sloveniji za letos napovedala 3,7-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno.

Je pa tokratna napoved blizu tisti za območje držav z evrom, ki za letos prav tako znaša 6,1 odstotka, za prihodnje leto pa 2,7 odstotka.

Kljub trenutni visoki porabi pa se bo v Sloveniji izboljšal položaj javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj se bo s 5,2 odstotka, kolikor je znašal lani, letos znižal na 4,3 odstotka BDP. V letu 2023 se bo še znižal, in sicer na 3,4 odstotka.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Današnja je prva po izbruhu vojne v Ukrajini.

---