Znanstvena fantastika

Ko smo ga prvič videli, smo se v hipu navdušili in prve fotografije ioniqa 6 vzeli z dvomom, ki ga lahko zakrivijo le leta razočaranj nad razlikami med konceptnimi in serijskimi avtomobili. A »norci« pri Hyundaiju so se obljube držali in več ali manj nespremenjeno 4,85 metra dolgo kupejevsko limuzino dejansko pripeljali do serijske proizvodnje. Zlobni jeziki bi rekli, da so Hyundaijevi oblikovalci predolgo strmeli v fotografije porscheja 911, naleteli pa smo tudi na izjavo, da je ioniq 6 videti kot avtomobil iz slabega znanstvenofantastičnega filma iz devetdesetih. Če je bil namen Korejcev narediti opazen avtomobil, o katerem se bo veliko govorilo, so zadeli žebljico na glavico!

Kupejevska streha terja davek pri prostoru za glave zadnjih potnikov.


Zunanjost je brez dvoma stvar okusa, o obliki in ureditvi notranjosti pa objektivno težko rečemo kaj slabega. Predvsem sprednji del kabine nas je navdušil s preprostostjo in obenem funkcionalnostjo. Če ste brali naše zapise o sorodnem ioniqu 5, veste, o čem govorimo. Vrh armature ima le en velik element, ki združuje dva zaslona, 31,2-centimetrskega na mestu merilnikov in enako velikega za upravljanje multimedijske naprave. Pod slednjim je vrstica klasičnih stikal z nekaj bližnjicami, medtem ko je z gumbi posejan tudi volan. Namesto logotipa so na njem štiri kvadratne lučke z mnogimi funkcijami, med drugim tudi ponazarjajo stopnjo napolnjenosti baterije. To pride prav bolj, kot bi si morda mislili … Iz ioniqa 5 je izposojena tudi vrtljiva obvolanska ročica za upravljanje menjalnika, na srečo pa pri testnem avtomobilu s cenika niso izbrali postavke za digitalni vzvratni ogledali s kamerama in zaslonoma namesto klasičnih ogledal.

Sprednji del je torej super, zadnji pa nekoliko manj. Zmoti že nenaraven položaj sedenja zaradi visokega poda, tako da je zadnjica nizko, stopala pa visoko, kar na daljših vožnjah ni ravno najbolj prijetno. To velja tudi za sprednja sedeža. Še bolj pa smo bili presenečeni nad nizkim stropom. S 185 centimetri višine se z glavo že dobro dotikaš stropa. Pričakovan kompromis je tudi 401-litrski prtljažnik, katerega hiba je predvsem slab dostop zaradi nerodne odprtine. Je pa dobra novica, da se polnilni kabli lahko pospravijo v frunk – sprednji prtljažnik s 50 litri prostornine.

450 kilometrov smo zlahka prevozili brez ustavljanja na polnilnici, kar je odličen rezultat.


Če vas prostorske pomanjkljivosti ne ganejo, ima aerodinamična silhueta tudi izjemno prednost pri porabi energije. Avtomobil namreč odlično reže zrak, rezultat pa je električni doseg tja do 450 kilometrov. Zanj se nismo pretirano trudili, če bi se, bi šlo zagotovo prek 500. Ob tem je treba poudariti, da avtomobil nima orjaške baterije, ampak ima ta neto kapaciteto 74 kWh. Poraba niti pri 130 km/h na avtocesti ni šla kaj višje od 20 kWh, medtem ko se je povprečno gibala pod 17 kWh na 100 kilometrov. Pa tudi počasen ni, saj zadnji kolesi poganja 168-kilovatni motor (229 KM), ki skoraj dvotonski avtomobil do stotice požene v 7,4 sekunde. Tudi ovinkov se ne boji, še posebej če je obut v 20-palčne Pirellijeve pnevmatike, ki so skupaj z aluminijastimi platišči na voljo za doplačilo. A zaradi njih trpi udobje, posebej čez kratke neravnine, zato bi mi ostali pri serijskih 18-palčnih.

Da bi opisali ali pa samo našteli vso opremo, ki jo ima najbogatejši paket opreme impression, bi potrebovali še kakšne tri strani revije, zato na kratko poudarimo, da je ima ogromno: usnje, projekcijski zaslon, ogrevanje volana, sprednjih in zadnjih sedežev, avdio sistem Bose, 220V-napajanje zunanjih naprav iz baterije vozila, sistem za parkiranje na daljavo …

Kako torej lahko zaključimo tale članek o najbolj futurističnem hyundaiju vseh časov? Takole bomo rekli: ali vas avtomobil s svojo posebnostjo privlači in ga preprosto morate imeti ali pa je odlična reklama za ioniq 5, ki ob enaki tehniki ponuja veliko več praktičnosti.
 

učinkovitost, zmogljivosti, oprema, drzna oblika

prostor na zadnji klopi, odprtina prtljažnika, cena

brez napak