Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, v četrti sezoni podkasta o spolnosti Evolucija užitka še naprej prek osebnih zgodb in domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov raziskujeta človeško seksualnost. V četrtem delu boste tako spoznali Nejko.

Nejka je stara 17 let, prihaja s podeželja, srednjo šolo pa obiskuje v Ljubljani. S fantom Gregorjem sta skupaj že skoraj dve leti. On je njen prvi fant, drug z drugim sta skupaj izgubila nedolžnost. Oba sta verna pripadnika RKC-ja, kot je napisala, zato ima pogosto po maši slabo vest, ker seksata, in se želi čim prej z njim poročiti. O intimnem življenju mladih smo veliko govorili v drugi sezoni podkasta Evolucija užitka, v kateri smo prek resničnih zgodb poslušalk in poslušalcev predstavili rezultate družboslovnih raziskav na srednješolski in študentski populaciji. Tudi Nejkina zgodba, ki jo predstavljamo v najnovejši epizodi, deloma temelji na resničnih izkušnjah zveste poslušalke. Elektronsko pošto nam je poslala na evolucijauzitka@rtvslo.si. Pišite tudi vi, lahko tudi popolnoma anonimno v spletni obrazec, ki ga najdete na tej povezavi.

Če ste žrtev nasilja, se obrnite po pomoč na:
SOS telefon – 080 11 55, sostelefon@drustvo-sos.si

Policija – 113, anonimni telefon 080 12 00, anonimna e-prijava

Družba daje moškim in ženskam različna sporočila o seksualnosti

Hester Pastoor je psihoterapevtka in seksologinja iz Nizozemske. Dela v Univerzitetnem kliničnem centru Erazmus v Rotterdamu, kjer obravnava posameznike in pare, ki imajo zaradi drugih bolezni težave v spolnosti. Razlaga, da so "tudi na Zahodu, na Nizozemskem leta 2023 v zelo moderni državi še vedno mešana sporočila, različna sporočila za moške in ženske o seksualnosti." Pravi, da sta vzgoja in izobrazba kulturno pogojeni. Kot poudarja, so ženske in dekleta, ki imajo rade seks in seksajo nekoliko pogosteje, kot pričakujemo, hitro označene za vlačuge, moški pa lahko raziskujejo. "Mislim pa, da pomembno vlogo igra tudi vera. So nekatere religijske skupine, ki pravijo, da je seksualnost dobra stvar in v njej lahko uživaš. Seveda bi nam bilo ljubše, če bi v njej uživali v resni zvezi, ampak nič ni narobe z užitkom. Potem pa so seveda tudi skupine, ki ista pravila interpretirajo nasprotno, kot seks je slab in je samo za reprodukcijo."

Nejka je v določenem obdobju razmišljala o tem, da bi postala nuna. Všeč ji je bila predanost Bogu, ki jo je opazila pri novem duhovniku, zato se ji je zdelo, da mora biti takšno življenje res nekaj lepega. Zdaj se sprašuje, kako to, da takrat niti pomislila ni na to, da bi postala duhovnica? Da ji je bilo nekaj normalnega, da moški lahko postane duhovnik, škof ali celo papež, ženska je pa pač nuna. Anja Zalta, izredna profesorica sociologije religije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, razlaga, da se ideje in prakse, povezane z religijo, ki jo izvajajo ženske, pogosto pojmujejo kot manjvredne. Po teh interpretacijah tako ženska v brahmanskem hinduizmu in tudi v budizmu ne more doseči razsvetljenja ali osvoboditve, krščanska tradicija pa izhaja iz idej svetega Avguština. Ta pravi, da je moški podoba Boga, ženska pa je podoba Boga le z možem, sama pa ne. "Kar posledično pripelje do tega, da ženska ne more biti duhovnica v Katoliški cerkvi. Poznamo v protestantskih in anglikanskih različicah drugo zgodbo, se je vendarle to zgodilo. Sicer s tem lahko tudi povežemo religijsko izključevanje, saj so ženske izključene iz položajev vodenja, iz procesov izobraževanja v religijske sisteme, ne morejo dostopati do svetih besedil ali je to dostopanje oteženo. In to je seveda problem." Kot pravi, ni bilo vedno tako, saj so v prvih stoletjih teh verskih religijskih sistemov ženski glasovi bili slišani, imele so dostop. "V hinduizmu oziroma v indijskih filozofskih besedilih prepoznamo ženske glasove, Ghoša, Apala, Višvavara so indijske filozofinje, ki so prepisovale, zapisovale najzgodnejša besedila Rig Vede. Pa v islamu naj omenim Mohamedovo, torej prerokovo ženo Hadidžo oziroma Kadijo, ki je prva podprla njegovo idejo o oblikovanju prve muslimanske skupnosti. Pa seveda v krščanstvu Marija Magdalena, ki ni bila le Jezusova učenka, ampak tudi prva priča in pridigarka o vstajenju. Potem se seveda upravičeno sprašujemo, kje so in zakaj so ti glasovi v zgodovini poniknili."

Feministična teologija je resen koncept tudi znotraj teologije
Feministka, aktivistka in teologinja Lana Bobić razlaga, da se feministična teologija razvije v 20. stoletju, čeprav sledi feministične teologije lahko najdemo že vso krščansko zgodovino, saj so ženske v krščanstvu vedno imele kaj povedati in znale najti načine, kako to povedati, kljub patriarhalnim strukturam, ki so jih uokvirjale. "Kaj se dogaja? Dogaja se, da ženske začenjajo razumeti, da so Biblijo pisali, prevedli, interpretirali moški vso zgodovino v precej patriarhalnih družbenih, kulturnih in političnih kontekstih. Kot taka je torej polna androcentrističnih plasti in patriarhalnih interpretacij, ki za nas ženske ne funkcionirajo." Pojasnjuje, da obstajajo feministične teologinje, ki pravijo, da so te plasti androcentrizma in patriarhata tako omejujoče, da ženske nimajo druge izbire, kot da zapustijo religijske strukture. "Na drugi strani pa imamo feministične teologinje, to je veja, ki ji sama pripadam, ki se odločijo za rudarjenje, za odstranjevanje teh plasti androcentrizma in patriarhata iz biblijskih besedil, biblijskih interpretacij in za uporabo klasičnih teoloških metod, torej razlage in hermenevtike in v biblijskih besedilih in v sporočilu Jezusa Kristusa, pred vsem drugim najdejo sporočila za osvoboditev žensk."

Zakaj je postal feminizem umazana beseda?
Zakaj nekateri dojemajo feminizem, ki se zavzema za enakost spolov, kot radikalno in sovražno ideologijo? Enakost ne pomeni, da bi morali postati isti, seveda smo si različni. Enakost pomeni enake možnosti. Politologinja in programska direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov Ana Pavlič pojasnjuje, da je vprašanje enakosti pogosto izkrivljeno na način, ki naj bi predstavljal enako nevarnost našim načelom, našemu redu, kot jo denimo predstavljajo migranti. "Ta izmišljeni red ali ta izmišljena varnost, ki naj bi bila zdaj ogrožena, seveda nikakor nista utemeljena na načelih demokracije ali enakosti spolov, ampak samo skušata ohraniti privilegij točno določenega reda moških." Kot poudarja, je absurdno, da v kontekstu tega neenakega sveta, ko se ženskam odvzemajo pravice, ko je nasilje nad ženskami narašča, ko se spoprijemamo s posledicami uporabe družbenih medijev med mladimi, ki jih silijo v skrajno toksične podobe moškosti in ženskosti, govorimo o tem, da je nevarnost v feminizmu. Kako smo do tega prišli, da je nevarnost v feminizmu? Pravi, da je del problema tudi v tem, da se ljudje s feminizmom bojijo poistovetiti. "Očitno je neki skupini ljudi uspelo ustvariti moralno paniko na več področjih. Seveda je bila ta panika uspešno ustvarjena z razširjanjem neresnic, z uporabo medijev in izjavami, nastopih tistih, ki so moralno superiorni in mislijo prav, in uspelo jim je feminizem predstaviti kot zmerljivko s popolnoma negativnim prizvokom. Jaz bi si želela, da bi sprejeli, se dali podučiti o tem, da je resnica ravno nasprotna. Nevarnost je prisotna, ker je feminizma res premalo na premalo področjih naših življenj."

Seksa me je bilo grozno strah – nekaj velikega vstopa v moje telo tam, kjer je majhna luknja. Zdelo se mi je strašno. Ampak v resnici ni blo. Počasi in nežno me je začel božat po ramenih in obrazu, nato pa rekel nekaj, kar si želim, da bi postalo standard: "Ustavi me, če grem predaleč." V tistem trenutku sem mu popolnoma zaupala in se zares sprostila.

Nejka

Soglasje je temelj seksualnih odnosov
Nejka opisuje, da jo je bilo seksa grozno strah. "Nekaj velikega vstopa v moje telo tam, kjer je majhna luknja. Zdelo se mi je strašno." Svoje izgube nedolžnosti pa se zelo rada spominja, saj jo je njen fant Gregor počasi in nežno začel božati po ramenih in obrazu, nato pa rekel nekaj, kar si želi, da bi postalo standard: "Ustavi me, če grem predaleč." V tistem trenutku mu je popolnoma zaupala in se zares sprostila. Čeprav je vse skupaj hitro minilo, sta oba uživala. Kot pravi, se zaveda, da ima srečo, saj nimajo vsi tako pozitivne prve izkušnje s seksom.

Kot pravi Shalini Andrews, predsednica Britanskega združenja za spolno medicino, "spolna vzgoja ne pomeni, da bodo kar naenkrat vsi mladi začeli seksati. V resnici veliko ljudi odvrne od tega, da bi seksali. To je ena od najpomembnejši stvari. In če v šoli zamudimo priložnost, da bi se s tem ukvarjali, se bomo morali ukvarjati z več odraslimi, ki imajo težave." Ob tem poudarja, da bi tudi soglasje moralo biti del njihove izobrazbe o spolnosti, in navede primer enega svojega 15-letnega pacienta, ki je seksal s svojo punco, ne da bi ona v to privolila. Mislil je namreč, da če punca reče ne, misli ja, saj so to trdili njegovi prijatelji. "V svoji glavi ni naredil nič narobe, njegovo razumevanje tega, kaj seks je, je bilo tako slabo. Isto stvar vidim pri ženskah. Približno tretjina deklet, ki seksajo pred 16. letom, to obžaluje. V seksu niso zares uživale ali pa si ga niso zares želele."

Shalini Andrews pravi, da bi vse ljudi morali naučiti, kaj je soglasje in kaj je užitek in kaj je sprejemljivo. Prav tako pa moramo po njenem tudi odpreti prostor za pogovor o tem, da soglasje še ne pomeni užitka. "Pogosto mlade vprašam, ali veš, kako občutiš užitek? In če rečejo ne, potem jim predlagam, naj sami ugotovijo. Če ti ne veš, kako boš potem naučil partnerja ali partnerko, kako naj te osreči. Užitek je torej absolutno ključen, to je največja motivacija za seks, in to bi morali učiti."

To je le nekaj tem, ki jih odkriva tretji del tretje sezone podkasta o spolnosti Evolucija užitka. Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da se naročite na podkast v svoji aplikaciji za podkaste, da jim pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete svoje spolno življenje.

Počutim se umazano. Zato komaj čakam, da se poročiva.

"Živjo, jaz sem Nejka, stara sem 17 let in hodim v srednjo šolo. Vsak dan se vozim v Ljubljano, zato vstajam ob pol petih, ker imam deset do šestih že bus. Sej niti nism tok ven iz Ljubljane doma, z avtom približno pol ure … sam pač, vozni red, a ne, je bedn. Naslednji bus je šele ob sedmih in to je čist prepozno, ker se nam pouk začne že ob pol osmih, jst morm pa pridt še do Aškerčeve. Ampak, nč hudga, v bistvu mi je super ta zgodnji avtobus. K se lahko že navsezgodaj stisnem h Gregorju in še mal zaspim. Pol pa še celo dopoldne voham njegov parfum na sebi. Aja, Gregor je moj fant. K pridem na bus, je on že gor. Vedno mi prihrani sedež, tko da se lahko že zjutraj stisneva. Poznava se iz osnovne, sva bla paralelka, ampak hodt sva začela pa v srednji … Prov na temu busu! Enkrat se je k meni usedel in od takrat sva skupaj."