Bele zastave, zatem pa Bandiera rossa

Predsinočnjim je v neprijaznih virusnih časih z odra Avditorija Portorož grmel drugi Festival Kanela. Oder so si delili obetavni mladci in preverjeni veterani, še posebej pa so navdušili domačini Eskobars, ki so 12. rojstni dan praznovali v razširjeni zasedbi.

Odpri galerijo

PORTOROŽ > Dragan Sojič je v četrt stoletja v portoroški Kanela bar pripeljal veliko bolj in manj znanih glasbenih imen, tam so nastopili tudi Parni valjak, Kameleoni, Zmelkoow, Big Foot Mama, Janez Bončina Benč, Chris Jagger, HeaveniX, Avtomobili in mnogi drugi.

Njegov sin Bogdan Sojič pa zgodbo želi nadaljevati z nevladnim mladinskim kulturnim društvom M.K.C. Kanela, tako poimenovanem v čast dvema legendarnima kluboma v slovenski Istri - Kaneli in koprskemu MKC-ju pod vodstvom Marka Breclja.

Minuli konec tedna je Sojič v preddverju Avditorija Portorož priredil sejem gramofonskih plošč, na velik oder amfiteatra pa povabil več kolegov. Na koncertnem večeru, ki ga je povezoval Simon Pribac, so se predstavili zmagovalci natečaja Obalna mini turneja za neznane, skupine Paranoise, Cona 40 in One Cupcake Away. Najmlajši med nastopajoči je bil Maks Koren. Po nastopu skupin Stella s Planeta X, Curbriges in Grafenberg und the Alkotesters je bil posebno doživetje ponovni koncert pred 12 leti ustanovljenih Eskobarsov - pevec in kitarist Jure Lesar, bobnar Bogdan Sojič, basist Rok Druškovič in zadnji pridruženi član, kitarist Jan Fanedl, so nastop začeli s prvim singlom Cosmo Blues, med krepke skladbe so vtkali tudi kako nežnejšo, zvok je imenitno krepil še klaviaturist Denis Horvat, na vrhuncu - pri sklepnih Ocean in Bele zastave - pa se jim je spet pridružil še ognjevit kitarist Teo Collori.

Zvezdnik rokerskega večera in stari prijatelj Kanele Peter Lovšin je ob spremljavi benda Španski borci na čelu s še enim cenjenim veteranom, solo kitaristom iz nekdanjih Sokolov Ivanom Bekčičem, najprej oznanil Dan odprtih vrat, zatem pa v rafalu streljal hite z udarnimi refreni: Čist nor, Najboljši par, Marija, pomagaj mi, Moja mama je strela, Sam en majhen poljub, oglasila se je mlajša Ti lahko, manjkale niso niti klasike iz opusa Pankrtov Totalna revolucija, Osmi dan in še grand finale Bandiera rossa, ki je zadonela v časovni stiski, nekaj minut pred prvo jutranjo uro, ko je bilo treba končati glasen žur.

Naslednji festival naj v prijaznejših časih zazveni pred večjim občinstvom, organizatorji pa naj strožje sledijo scenosledu in se tako ognejo nepotrebni živčnosti. In zlasti naj dostop do odra onemogočijo tistim, ki nanj ne sodijo.

---