V Sloveniji denarno socialno pomoč po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dobiva dobrih 79 tisoč ljudi, od teh je 8.137 tujcev. Varstveni dodatek dobiva skoraj 26 tisoč ljudi, število tujcev med upravičenci je 1.588. Do otroškega dodatka je upravičenih 327.389 ljudi, od teh je 30. 628 tujcev.
Pogoj za pridobitev pravice za tujca je dovoljenje za stalno prebivanje in v RS prijavljeno stalno prebivališče in v RS tudi dejansko prebivanje – pravica se osebi ne odobri, če nima stalnega prebivališča v RS, še pričajo podatki. In še, osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita (begunci, subsidiarna pravica) pripada pravica na podlagi statusa. Njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, morajo imeti v RS prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče.
| Število vseh upravičencev | Št. tujcev med upravičenci | Odstotek tujcev med upravičenci | |
| Varstveni dodatek | 25.944 | 1.588 | 6,1% |
| Denarna socialna pomoč | 79.057 | 8.137 | 10,3% |
| Otroški dodatek | 327.389 | 30.628 | 9,4% |
Za upravičenost do določene pravice iz javnih sredstev (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, subvencija najemnine) mora tujec izpolnjevati pogoje, določene v materialnem zakonu, in pogoje, vezane na materialni položaj, določene v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (na primer za znižano plačilo vrtca so materialni pogoji določeni v Zakonu o vrtcih, dodatni pogoji pa v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev).
13 odstotkov tujcev med delovno aktivnimi
“Izpostavljamo, da je sistem socialnega varstva v Sloveniji namenjen vsem, ki se ali znajdejo v stiski, imajo slabši materialni položaj oziroma jim skladno z zakonodajo pripadajo pravice iz javnih sredstev. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Vsi delavci, ki delajo v Sloveniji, morajo biti izenačeni. Iz naslova prostega dostopa do trga dela, njimi in njihovim družinam pripadajo pravice iz tega naslova. Med vsemi delovno aktivnimi v Sloveniji je 13 odstotkov tujcev, to je tudi plačnikov davkov in prispevkov v Sloveniji. Delež tujcev, ki plačujejo davke in prispevke, je večji od deleža tujcev, ki prejemajo socialne transferje,” navajajo v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Brez tuje delovne sile velik del slovenskega gospodarstva ne more več delovati, kar poudarjajo delodajalci sami, dodajo v ministrstvu. Pa tudi, da manj delovno aktivnih ne pomeni samo trenutno pomanjkanje delovne sile v nekaterih gospodarskih panogah, temveč tudi manj plačnikov davkov in prispevkov, kar vpliva na vse blagajne javnega financiranja (državni proračun, občinski proračuni, zdravstvena blagajna, pokojninska blagajna) in posledično na blaginjo in življenjski standard vseh.
Slovenija bo sprejemala tujce
“Zato je osrednje vprašanje, kako na učinkovit in human način poskrbeti za jezikovno in kulturno integracijo tujih delavcev, da bodo postali sestavni del naše raznolike in s tem vse bolj kulturno bogate družbe. Priseljevanje se bo namreč nadaljevalo tudi v prihodnje, saj se slovenska družba stara in vsako leto s trga delovne sile odide nekaj tisoč ljudi več, kot jih vstopi na trg delovne sile. Izobrazbena struktura tistih, ki odhajajo, je primerljiva z izobrazbeno strukturo tistih, ki prihajajo, z izjemo obdobja pandemije korone, ko je bilo zaznati neto priliv višje izobraženih, večinoma na račun vračanja visoko izobraženih slovenskih državljanov domov,” so navedli in dali, da bo Slovenija tako morala postati država, ki ne bo kategorično zavračala tujce, temveč jih tudi sprejemala, kar je v našem interesu.
Informativna višina denarne socialne pomoči po podatkih CSD Maribor od 1. aprila 2023 (cenzus):
| Status | Utež | Znesek (v evrih) | |
| prva odrasla oseba ali samska oseba ali odrasla oseba, ki je v institucionalnem varstvu* | 1 | 465,34 | |
| prva odrasla oseba ali samska oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec** | 1,26 | 586,33 | |
| prva odrasla oseba oziroma samska oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec | 1,51 | 702,66 | |
| samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljena pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši dovolj lastnih sredstev za preživljanje | 0,7 | 325,74 | |
| samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi | 0,76 | 353,66 | |
| vsaka naslednja odrasla oseba | 0,57 | 265,24 | |
| vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec | 0,83 | 386,23 | |
| vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec | 0,7 | 325,74 | |
| otrok osebe, ki uveljavlja denarno socialno pomoč, dokler ga je ta dolžna preživljati | 0,59 | 274,55 | |
| povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema | 0,18 | 83,76 |
Skoraj 8 tisoč prejemnikov na območju Maribora
V tem letu je v CSD Maribor, kot so nam odgovorili, in to vseh šestih enotah, povprečno 7.883 prejemnikov denarne socialne pomoči na mesec. Koliko od teh je tujcev, CSD Maribor na vodi evidence, so pa do uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči upravičeni državljani RS s prijavljenim stalnim prebivališčem v RS, tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim prebivališčem v RS, osebe, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo RS ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita oziroma njihov družinski član in so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v RS, kjer imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče.
Ob tem še v CSD Maribor dodajajo, da v primeru, da prosilec ima kakšne dohodke, ki so nižji od polnega zneska denarne socialne pomoči, se izplača samo razlika do tega zneska. Kriteriji za pridobitev denarne socialne pomoči zajemajo še nekatere pogoje, kot so nepremičnine, starost in vrednost osebnega vodila, vrednostni papirji,…
