Virginia Woolf velja za pomembno predstavnico modernega romana 20. stoletja. Bila je ena najvidnejših predstavnic t. i. bloomsburyjske skupine britanskih intelektualcev v obdobju med obema vojnama. Foto: Knjižnica ameriške univerze Harvard
Virginia Woolf velja za pomembno predstavnico modernega romana 20. stoletja. Bila je ena najvidnejših predstavnic t. i. bloomsburyjske skupine britanskih intelektualcev v obdobju med obema vojnama. Foto: Knjižnica ameriške univerze Harvard

Kip v naravni velikosti je delo Laury Dizengramel, postavili pa naj bi ga na klopci v parku na jugozahodu Londona z razgledom na Temzo. V ta predel sta se Virginia in njen mož preselila leta 1914 in tam živela deset let, potem pa se je preselila na trg Tavistock v središču Londona, poroča Guardian.

Pretekli teden je richmondski svet za okolje, trajnostni razvoj, kulturo in šport potrdil predlog o postavitvi kipa slavne pisateljice, lokalna konservatorska skupina pa je ob tem opozorila, da je izbira lokacije, upoštevaje biografijo, problematična. Marca 1941 je namreč pri 59 letih naredila samomor, utopila se je v reki Ouse blizu Lewesa v vzhodnem Sussexu.

Kot je dejal vodja konservatorske skupine Richmond Society Barry May, so predlagali tri druge mogoče lokacije v Richmondu, kjer bi lahko stal kip. "Glede na njeno bolezen in način, kako je umrla, se nam je zdelo malo neuvidevno, da bi njen kip upodabljal sedečo pisateljico na klopci s pogledom na vodo," je dejal May. Kot je dejal, močno podpirajo tovrstno obeležje avtorici, a naj stoji na drugem kraju.

Trenutno je edino avtoričino obeležje v Richmondu modra spominska plošča na hiši, v kateri sta z možem ustanovila založniško podjetje. Pisateljica je bila del vplivne skupine Bloomsbury in velja za eno ključnih avtoric 20. stoletja, bila je pionirka nelinearnega pristopa. Z možem Leonardom Woolfom sta leta 1917 ustanovila družbo Hogarth Press. Težave z duševnim zdravjem je imela vse življenje.

Oktobra letos je bilo razkrito, da je v Londonu na spomenikih več upodobitev živali, kot je ulic, ki imajo ime po ženskah. Samo štirje odstotki od 1500 spomenikov v mestu so posvečeni ženskam, je še poročal Guardian.

"Prizadevanja združenja Richmond Society za spremembo lokacije kipa, ki je bila izbrana na podlagi različnih praktičnih razlogov, predstavljajo poskus, da bi ljudi, kot je bila Virginia Woolf, izrinili na obrobje. Namen kipa je slaviti različnost življenj in opogumiti ljudi, naj govorijo o duševnem zdravju, feminizmu, spolnosti. To se ne bo zgodilo, če bo kip skrit na neko stanovanjsko ulico," je dejala Charlotte Banks iz podjetja Aurora Metro.