Kaj pomeni "sedeti s svojimi čustvi" in zakaj je to tako pomembno?
Čustva so energija v premikanju. Kadar jim ne dovolimo premikanja čez svoje telo, ustvarjamo kronične energijske bariere, ki osnovnemu življenjskemu toku energije onemogočajo prost pretok naprej po našem telesu in avri. Prost energijski tok = bolj živ in uglašen človek.
Kako kot odrasli rokujemo s čustvi, je seveda, kot večina stvari (prehranjevanje, oblačenje, oblika telesa, odnosi, služba), povezano z našim otroštvom. Če so z nami čustveno dovolj dobro rokovali, nosimo v sebi globok občutek, da bomo, ne glede na to, kaj se dogaja z nami in okoli nas; v redu.
Temu tudi rečemo t.i. sposobnost biti s stresom. Posledično tudi sposobnost biti v svojimi čustvi in nošenja različne palete čustev. Otroci s premalo (za nas prave) čustvene nege prehitro odrastemo, smo lahko nenehno pod stresom in v našem čustvenem “kontejnerju” ni kaj prida prostora za užitek, lepoto in čustveno regulacijo. Zato se potrebujemo naučiti izstopiti iz modula preživetja.
Glavna vprašanja so:
- Kaj bomo v zvezi s tem naredili sedaj kot odrasli?
- Ali se bomo naučili zdravo regulirati sebe?
- Ali bomo začeli postavljati v svoj sistem drugačno temeljno informacijo, kot smo jo prejeli?
Zaradi tega je sposobnost “sedeti s svojimi čustvi” tako zelo pomembna. Kadar večina od nas občuti neko čustvo, želimo ponavadi takoj skočiti v zadnji korak. Takoj želimo najti način, da drugače razmišljamo, ali da drugače čutimo. Razmišljamo, kaj lahko takoj zdaj naredimo, da to spremenimo.
A to ni tisto, kar čustvo potrebuje, ko se pojavi na površju kot nosilec informacije. Potrebuje ozaveščanje tega, kar nam sporoča. V temu delu je potrebno sebi naprej dovoliti, da popolnoma občutimo to čustvo, vključno z čutenjem okoliščine, ki ga je ustvarila.
Sedeti z občutkom tako pomeni naučiti se potolažiti to čustvo v sebi. Temu rečemo tudi pozitivna samoregulacija. Svoje čustvo lahko reguliramo sami in s pomočjo druge, situaciji primerno čustveno zrele osebe. Samo-regulacijo si lahko predstavljamo podobno kot situacijo, kjer imamo pred seboj dojenčka, ki ga je potrebno potolažiti. Otrok pred nami se joče, jezi ali je v nelagodju
zaradi nečesa. Kako bi ga potolažili? Kako bi se ga dotaknili? Kaj bi mu povedali? Podobno naredimo seboj.
Sedeti s čustvom - sploh s tistim, ki je kronično dolgo neregulirano v nas - včasih tudi pomeni dovoliti si to čustvo čutiti več tednov, včasih mesece. To ne pomeni, da se intenziteta čustva ne zmanjša. In prav ta zabloda je tista, zaradi česar nas večina tako zelo beži iz čutenja. Namreč, ko ozavestimo, da čustvo deluje kot valovanje, nas je lahko manj strah, da bomo ob njegovem čutenju razpadli.
Ozavestimo, da je val energije, ki raste, doseže vrhunec in nato popušča, dokler končno ne zbledi. Takšno razmišljanje lahko pomaga zmanjšati naš strah do čutenja sebe, svojega telesa in tega, kar se nam je zgodilo. Zato, kadar se odločimo “sedeti s svojim čustvom”, naj nas ne bo strah, da bomo za večno postali to čustvo in razpadli. S čutenjem bomo aktivirali njegovo “mocijo” (motion) po telesu in energija bo popustila ter se ob uspešni regulacija transformirala v višji čustveni odtenek.
*Opomba: pogosto nismo v situaciji, ko zmoremo nositi t.i. sedenja s svojim čustvom. Kadar čutimo, da tega ne zmoremo trenutno nositi sami, je smiselno in zrelo poiskati pomoč primerne osebe, ki nam lahko pomaga čez ta proces krepitve svojega "čustvenega kontejnerja".
Sanskriti Kumar
svetovalka iz psihološke astrologije, vodja ženskih obrednih
delavnic in učenka telesno usmerjene psihoterapije, sanskriti.si
- Preberite si še: Vici o PMS-ju in tečnih ženskah so naredili veliko škode!
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
