V ZDA je bila novembra inflacija 3,1-odstotna, merjeno z indeksom cen potrošnikov CPI. To je v skladu z napovedmi in 0,1 odstotne točke manj kot oktobra. Jedrna inflacija, ki ne vključuje cen energentov in hrane, je nekoliko trdovratnejša in znaša štiri odstotke (čeprav se je prvič po začetku lanskega leta zgodilo, da so se cene hrane zvišale manj od splošne inflacije). Ker so tudi inflacijska pričakovanja potrošnikov za prihodnjih 12 mesecev pri 3,6 odstotka še vedno razmeroma visoko, ni tako samoumevno, da bo Fed res že spomladi zagnal cikel zniževanja obrestnih mer. Prav lahko se zgodi, da bo počakal do poletja ali celo do tretjega četrtletja, razen če bo v gospodarstvu močno "zaškripalo". Zadnji (novembrski) podatki s trga dela tega ne nakazujejo, brezposelnost se je znižala na 3,7 odstotka.

V sredo Fed, v četrtek ECB
V sredo se bo končalo še zadnje letošnje zasedanje ameriške centralne banke, po katerem bodo analitiki poskušali ujeti namige o tem, kdaj bo Fed prvič znižal obrestno mero in kolikokrat bi se to lahko zgodilo v prihodnjem letu. V četrtek se bo sešla tudi Evropska centralna banka, pri kateri bodo prav tako pomembnejše besede kot dejanja, saj sprememb obrestnih mer ni pričakovati (depozitna obrestna mera bo ostala pri 4,0 odstotka), zanimivo pa bo slišati, kako naprej. Vlagatelji pričakujejo, da bo v prvi polovici leta 2024 ECB znižal obrestno mero. Ob tem je za vse, ki imajo posojilo z variabilno obrestno mero, vezano na šestmesečni evribor, dobrodošlo, da je ta oktobra malo nad 4,1 odstotka očitno dosegel vrh in je zdaj pri 3,95 odstotka.

Kitajska s polodstotno deflacijo
Medtem ko se največje centralne banke po svetu borijo z inflacijo in vztrajajo pri omejevalni denarni politiki (celo Japonci so prejšnji teden postavili temelje za končanje politike negativnih obrestnih mer), pa se na Kitajskem spopadajo z deflacijo, ki prav tako ni zaželen pojav v ekonomiji. Indeks cen življenjskih potrebščin je namreč novembra na letni ravni zdrsnil za pol odstotka, kar je največ po vrhuncu epidemije pred tremi leti. Oktobra je bila deflacija 0,2-odstotna. Vse to kliče k novim ukrepom Pekinga, da še dodatno spodbudi gospodarstvo, ki ga tarejo nepremičninska kriza, visoka brezposelnost mladih, likvidnostne težave manjših bank in vse nižje zaupanje potrošnikov, in ga odreši negativne spirale padajočih cen. Je pa po drugi strani res, da je nižje kitajsko povpraševanje ohladilo cene surovin, tudi nafte, kar na preostanek sveta pri umirjanju inflacije deluje blagodejno.

Nagrade najboljšim: NLB, Unior, Krka
Vse kaže, da bo tudi slovenski delniški trg letošnje leto sklenil zelo spodbudno, saj je indeks SBITOP z upoštevanjem dividend letos porasel za približno 20 odstotkov. Prejšnji teden je Ljubljanska borza podelila nagrade najboljšim izdajateljem leta. Nagrado za delnico leta standardne kotacije je prejel Unior, nagrado za delnico leta v elitni prvi kotaciji pa Nova Ljubljanska banka, ki je navdušila predvsem s porastom prometa in tečaja (letos 37-odstotna rast), kar je bil odgovor na visok dobiček banke (v devetmesečju ga je bilo za 386,9 milijona evrov). Nagrado za najboljše odnose z vlagatelji je prejela Krka, ki je prepričala tako finančne družbe in medije kot tudi vlagatelje, od katerih je prejela največ točk zaradi hitrega in doslednega finančnega poročanja.

V torek druga tranša dividende za lastnike NLB-ja
Delničarji NLB-ja bodo 19. decembra prejeli še drugi del dividende, in sicer v vrednosti 2,75 evra bruto na delnici. Skupaj bodo letos iz dividend prejeli 5,5 evra bruto na delnico. Za torkov tečaj 85,60 evra to pomeni 6,5-odstotno dividendno donosnost. Prihodnje leto bi bila lahko dividenda nominalno še višja. "Z nadzorniki se bomo v kratkem usedli in začeli pripravljati novo srednjeročno strategijo, kjer bomo govorili o morebitnih novih prevzemnih tarčah, pa tudi o dividendah: ali bodo lahko višje, če prevzemov, ki jih zdaj analiziramo, prihodnje leto še ne bo. To bomo povedali vlagateljem na srečanju 9. maja, ko bomo strategijo tudi predstavili," je za Finance povedal predsednik uprave Blaž Brodnjak.