Čeprav je Slovenija tokrat osvojila kolajno manj od odprave v Sočiju, bi bila po strogem razvrščanju držav na spletni strani OI statistično pekinška boljša, saj je osvojila srebrno odličje več. Ta je pred osmimi leti osvojila po dve zlati in srebrni ter štiri bronaste kolajne.
Na uradni lestvici dobitnikov odličij namreč največ pomenijo zlate, nato srebrne ter na koncu bronaste kolajne in ne skupno število, a to je zgolj malce drugačen oris izkupička. Soči namreč vseeno za dvomilijonsko Slovenijo ostaja merilo po številu kolajn, Peking pa za njim ni veliko zaostal z dvema zlatima, tremi srebrnimi ter dvema bronastima kolajnama.
Skakalni del odgovoren za 4 od 7 slovenskih odličij
Večji del sedmih kosov žlahtne prtljage so na letalo odnesli skakalci in skakalke. Predvsem varovanke glavnega trenerja Zorana Zupančiča so bile v prvih dneh iger izjemne. Urša Bogataj je prvo zmago (svetovni pokal in velika tekmovanja) osvojila na najpomembnejši tekmi v karieri ter se povzpela na najvišjo stopničko. Skupaj z njo pa je na tretji stopnički stala tudi njena 'cimra' Nika Križnar.
Prvič v zgodovini je tako Slovenija na eni olimpijski preizkušnji osvojila dve kolajni, potem ko so slovenske skakalke na posamični tekmi odlično izkoristile odsotnost letos najboljše skakalke Avstrijke Marite Kramer. Na mešani ekipni tekmi pa bi lahko dejali, da je slovenska četverica izkoristila diskvalifikacije tekmecev.
A to ne bi držalo oz. ne bi bilo pravično, saj bi po seštevkih točk Urša Bogataj, Nika Križnar, Peter Prevc in Timi Zajc zanesljivo slavili, četudi bi kontrolorji opreme v Zhangjiakouju Nemki Katharini Althaus, Japonki Sari Takanashi in preostalim diskvalificiranim dekletom pustili skakati s preširokimi dresi.
Četrto skakalno medaljo so si priborili skakalci na ekipni tekmi. To je bil obliž na rane z obeh posamičnih tekem, ko sta medaljo zgrešila četrtouvrščeni Peter Prevc za pol točke na srednji skakalnici ter na koncu šesti Timi Zajc na veliki, potem ko je prvo serijo končal na tretjem mestu.
Na ekipni tekmi so Zajca, Lovra Kosa ter Petra in Ceneta Prevca za 8,3 točke ugnali Avstrijci, a v zahtevnih razmerah so vsi pokazali zelo dobre skoke in si trdo prigarali kot zlato sijoče srebro, kot se je izrazil glavni trener Robert Hrgota.
Žan Kranjec s sanjsko vožnjo skorajda ugnal tudi kralja Odermatta
Za manjše presenečenje - ne, če bi vprašali odgovornega za tehnične discipline Klemna Berganta -, je s srebrno kolajno poskrbel tudi v zadnjih letih najboljši slovenski smučar Žan Kranjec. Devetindvajsetletnik se je v zadnjih sezonah nekoliko bolj mučil ter malce padel v formi glede na izide iz najboljših sezon, to zimo pa je edinkrat zablestel ravno na oktobrskem uvodu v Söldnu, ko je bil tretji.
V Yanqingu ni bil med glavnimi favoriti, bil pa je v krogu tistih, ki bi lahko pripravili presenečenje. In ga je s sijajno drugo vožnjo, v kateri mu ni mogel parirati niti daleč najboljši veleslalomist sezone Marco Odermatt. Švicar je vseeno z zadnjimi atomi moči obdržal prednost, ki si jo je nabral po prvi vožnji, a tistih 19 stotink Kranjca ni zmotilo. Po tekmi in obešeni kolajni okoli vratu je govoril o tem, da se mu je na najpomembnejši tekmi zadnjega obdobja vse sešlo na najboljši možni način, potem ko je pred štirimi leti v Pyeongchangu končal na četrtem mestu.
Čeprav so vse kolajne neprecenljive, pa je ena še posebej ganila slovensko javnost. Zgodba za dobro počutje je prišla iz skrivnostnega vrta, kot na OI imenjujejo center za deskanje na snegu Genting. Tam je Gloria Kotnik spisala nepredstavljivo športno pravljico, ko si je zagotovila tretje mesto ter bron v paralelnem veleslalomu.
Na igre je odpotovala kot naknadno dodana športnica na seznam olimpijcev, se tam skozi šivankino uho iz kvalifikacij prebila v izločilne boje, ter nato tam vzela medaljo, za katero se je odrekla marsičemu v zahtevnih zadnjih dveh sezonah. Čustveno je opravila vsak intervju tako po kvalifikacijah kot po osvojeni kolajni, slovenska javnost pa je jokala z njo, ko je odkrito spregovorila o vseh težavah, ki so jo pestile.
Tudi Tim Mastnak je z novim, bolj samozavestnim pristopom vzel, kar si je zaslužil. V finalu je bil celo na poti do zlate kolajne, a mu je na koncu to s sijajnim zaključkom preprečil avstrijski veteran Benjamin Karl. Nekdanji smučar iz Celja je po podelitvi kolajn govoril o ponosu, ki ga čuti ob izjemnem uspehu, medaljo pa posvetil vsem, ki so ga na poti podpirali. Slovenija pa je s kolajnama Kotnikove in Mastnaka nadaljevala uspešen niz treh zaporednih iger z deskarsko kolajno, ki ga je v Sočiju z dvema začel Žan Košir.
Slednji višje od 11. mesta ni mogel, potem ko je več dni preživel v hotelu za pozitivne na novi koronavirus ter se tik pred tekmovanjem prvič podal na progo. Težave zaradi okužbe z novim koronavirusom je imela tudi Eva Urevc. Bržčas pa je s tem splavala po vodi tudi priložnost za kolajno na ekipnem sprintu. Z Anamarijo Lampič nista bili blizu uvrstitvi v finale, že na posamičnem sprintu pa je bila Lampičeva daleč od prave forme (in materiala) na zelo selektivni progi ter "stiroporastem" umetnem snegu.
Pretiranih razočaranj sicer v Pekingu ni bilo veliko. Biatlonec Jakov Fak je opravil v slogu sezone z najvišjo uvrstitvijo na 26. mesto v sprintu, nato pa je zaradi hudega mraza odpovedal zadnji nastop na OI v skupinskem startu. V smučarskih skokih pa je denimo zaradi izenačenosti moške ekipe brez treh nastopov na igrah ostal Anže Lanišek, sicer najboljši slovenski skakalec v svetovnem pokalu.
Poleg sedmih kolajn so slovenski športniki na OI dosegli še enajst uvrstitev med najboljših deset, pri čemer je največ solz za peto mesto v slalomu potočila Andreja Slokar, ki ji je napaka v zadnji vertikalu odnesla celo zlato kolajno. V boju za kolajno pa sta malenkost prekratki ostali še petouvrščena Ema Klinec na srednji skakalnici ter sedmouvrščena Meta Hrovat, ki je v veleslalomu po prvi vožnji zasedala četrto mesto.
